KAKO JE NASTALA ZEMLJA in vprašanje vode
vladislav.stres
13. december 2014 · 5 min branja
"Večina vode na Zemlji ne izvira s kometov, kažejo podatki, ki jih je pridobila sonda Rosetta." VIR
Po pristanku na kometu imenovanem 67P/Churymov–Gerasimenko je padla dosedanja teorija o izvoru vode na Zemlji, saj naj bi jo na Zemjo (ki naj bi bila na začetku žareča krogla) prinesli ravno kometi. Znanstveniki so sedaj v resnih problemih, kako obrazložiti izemne količine vode na Zemlji, zato je sedaj čas, da ponovno povem kar sem v reviji Misteriji že oktobra 2010.
Oglejmo si dešifriranje povedi prve vsebinske strani knjige. Tekst je slogovno malce arhaičen, saj je odslikava teksta knjige same.
TEKST prve strani kodeksa Voynich (nastanek cca 1.450 - 1.520) za katerega velja, da je pisan v povsem neznani pisavi avtor © dekripcije: Vladislav Stres:
»Nekoč, ko ni bilo še nič in je bila samo nebesna voda zbrana v kapljo, so bili na nebu Sonce in planeti. Takrat se je Zemlja ujela in postala stalni član družine sveta kot ga poznamo.
A bila je brez planetov in neobljudena. Prišla je v bližino strašnega Sonca, ki jo je ujel in izparel led v tekočo vodo. Toda para se je umirila, povezala v tekočo vodo in Zemlja je postala lep, plav planet. To je bila njena prva katastrofa. Takrat se je skoraj ponovno spremenila v meglico in izparela.
Sedaj pa se bomo pogovarjali o Zemlji. Najprej je bila kapljasta, nedoločene oblike, polna različnih plinskih mehurjev in brbotajoča, toda ni bila ves čas v bližini Sonca, ko se je za krajši čas oddaljila, jo je prekrila ledena ploskev. Na njo je padlo tudi več kamnitih meteoritov. Tako se je počasi začelo tvoriti gručasto jedro. Vodna površina se je začela obračati okrog tega jedra. Postala je mati semen, ki jih je prejela vase. Žarenje Sonca je sedaj doživljala drugače. Na površini so se pričela brbotanja drugačne vode, poganjati prve paličaste oblike, ki so reagirale na Sonce. Na vodni površini Zemlje se je pričelo pojavljati življenje. Zemljina površina je ozelenela. Pozimi ob zaledenitvi so živa bitja izumrla in odplaknilo jih je proti morskemu dnu. To se je dogajalo zelo dolgo časa. Tako so se začeli drugi procesi - razkrajanja. Voda Zemlje se je pomešala s snovjo razpadlih bitij. Zato so morala bitja na površini začeti črpati razpadle snovi, ki so bile v vodi. Tako so bitja razvila prve korenine. Oblikovala so klorofil in pričela urejati Zemljino atmosfero. Povezovati so se začela med seboj, saj so tako lažje zoperstavila dnevni pripeki sončnih žarkov. Povezala so tudi svoje koreninice, da so lažje plavala kot mali otočki. Ti otočki pa so se večali in niti pozimi niso povsem potonili. Niti veter jih ni uničil. V kratkem je na vodni površini nastala ena sama velika kepa živih bitij. Druga drugo so ovirale, zato so koreninske sisteme začele usmerjati druga proti drugi in se sesale. Zmagovalne so se povezale, druge so potonile v globino.
Tudi na Sonce so bila različno odporna. Zato so se nekatera dvigala visoko nad površino in postajala pomembnejša, druge okoli sebe pa so spravljale v senco. S tem so si nakopale sovražnike. Povezala so se in jih začele izsesavati in se boriti s »paraziti«. Pričel se je boj obrambe in napada. Živa bitja so takrat začela hoditi - se premikati s koreninami. Plenilna živa bitja so začela uprizarjati prave hajke, napadena pa so se umikala in oblikovala plavajoče otoke. Izumila so obrambo z olesenelim delom spodnjega dela svojega telesa. Številni plavajoči otoki velikih rastlin so postali nedosegljivi, zato so se napadalna bitja začela napadati med sabo. Pričela se je doba spopadov in plenjenja. Plenilcem bomo rekli živali, tistim, ki so bežali pa rastline. Partnerstva in spopadi pa so se dogajala tudi tik nad vodno površino in tik pod njo. Nekatere pod vodo so se zagrizle v korenine, nekatera bitja pa so začela loviti njih. Ves "kopenski" svet je postal dinamičen in možnost prehranjevanja drug z drugim. Krvoločnost je postala odlika. Toda krvoločnost tekmuje z drugimi krvoločnimi, tako jih je bilo vse manj. Razmerja so se uredila v razmerja naravnega ravnotežja. Plenilci so se povezali med seboj v krdela. Proti sebi so imeli utrdbe povezanih dreves. Izumili so bojne in obrambne taktike. Ponoči pa je bil čas miru, toda tiste, ki so bile pod vodo so se (predvsem) med seboj bojevale tudi ponoči. Tako je bilo morje stalno polno krvi. To je bil čas terorja, ki se je začel pod vodo. Živali, ki so bile pod vodo so se naučile hoditi. Hodile so na plavajoče otoke in se na njih skrivale, druge so hodile po njih in jih plenile. Živali so se začele preganjati med seboj na plavajočih otokih. Nekatere so pričele jesti liste dreves in se začele prehranjevati z listi.«
Več pdf
p.s.: Komet Churyumov-Gerasimenko je dolg približno 4 kilometre, ima vrtilno dobo približno 12,4 ur
in potuje s hitrostjo 135.000 km/h (38 km/s). Vir
Po pristanku na kometu imenovanem 67P/Churymov–Gerasimenko je padla dosedanja teorija o izvoru vode na Zemlji, saj naj bi jo na Zemjo (ki naj bi bila na začetku žareča krogla) prinesli ravno kometi. Znanstveniki so sedaj v resnih problemih, kako obrazložiti izemne količine vode na Zemlji, zato je sedaj čas, da ponovno povem kar sem v reviji Misteriji že oktobra 2010.
Oglejmo si dešifriranje povedi prve vsebinske strani knjige. Tekst je slogovno malce arhaičen, saj je odslikava teksta knjige same.
TEKST prve strani kodeksa Voynich (nastanek cca 1.450 - 1.520) za katerega velja, da je pisan v povsem neznani pisavi avtor © dekripcije: Vladislav Stres:
»Nekoč, ko ni bilo še nič in je bila samo nebesna voda zbrana v kapljo, so bili na nebu Sonce in planeti. Takrat se je Zemlja ujela in postala stalni član družine sveta kot ga poznamo.
A bila je brez planetov in neobljudena. Prišla je v bližino strašnega Sonca, ki jo je ujel in izparel led v tekočo vodo. Toda para se je umirila, povezala v tekočo vodo in Zemlja je postala lep, plav planet. To je bila njena prva katastrofa. Takrat se je skoraj ponovno spremenila v meglico in izparela.
Sedaj pa se bomo pogovarjali o Zemlji. Najprej je bila kapljasta, nedoločene oblike, polna različnih plinskih mehurjev in brbotajoča, toda ni bila ves čas v bližini Sonca, ko se je za krajši čas oddaljila, jo je prekrila ledena ploskev. Na njo je padlo tudi več kamnitih meteoritov. Tako se je počasi začelo tvoriti gručasto jedro. Vodna površina se je začela obračati okrog tega jedra. Postala je mati semen, ki jih je prejela vase. Žarenje Sonca je sedaj doživljala drugače. Na površini so se pričela brbotanja drugačne vode, poganjati prve paličaste oblike, ki so reagirale na Sonce. Na vodni površini Zemlje se je pričelo pojavljati življenje. Zemljina površina je ozelenela. Pozimi ob zaledenitvi so živa bitja izumrla in odplaknilo jih je proti morskemu dnu. To se je dogajalo zelo dolgo časa. Tako so se začeli drugi procesi - razkrajanja. Voda Zemlje se je pomešala s snovjo razpadlih bitij. Zato so morala bitja na površini začeti črpati razpadle snovi, ki so bile v vodi. Tako so bitja razvila prve korenine. Oblikovala so klorofil in pričela urejati Zemljino atmosfero. Povezovati so se začela med seboj, saj so tako lažje zoperstavila dnevni pripeki sončnih žarkov. Povezala so tudi svoje koreninice, da so lažje plavala kot mali otočki. Ti otočki pa so se večali in niti pozimi niso povsem potonili. Niti veter jih ni uničil. V kratkem je na vodni površini nastala ena sama velika kepa živih bitij. Druga drugo so ovirale, zato so koreninske sisteme začele usmerjati druga proti drugi in se sesale. Zmagovalne so se povezale, druge so potonile v globino.
Tudi na Sonce so bila različno odporna. Zato so se nekatera dvigala visoko nad površino in postajala pomembnejša, druge okoli sebe pa so spravljale v senco. S tem so si nakopale sovražnike. Povezala so se in jih začele izsesavati in se boriti s »paraziti«. Pričel se je boj obrambe in napada. Živa bitja so takrat začela hoditi - se premikati s koreninami. Plenilna živa bitja so začela uprizarjati prave hajke, napadena pa so se umikala in oblikovala plavajoče otoke. Izumila so obrambo z olesenelim delom spodnjega dela svojega telesa. Številni plavajoči otoki velikih rastlin so postali nedosegljivi, zato so se napadalna bitja začela napadati med sabo. Pričela se je doba spopadov in plenjenja. Plenilcem bomo rekli živali, tistim, ki so bežali pa rastline. Partnerstva in spopadi pa so se dogajala tudi tik nad vodno površino in tik pod njo. Nekatere pod vodo so se zagrizle v korenine, nekatera bitja pa so začela loviti njih. Ves "kopenski" svet je postal dinamičen in možnost prehranjevanja drug z drugim. Krvoločnost je postala odlika. Toda krvoločnost tekmuje z drugimi krvoločnimi, tako jih je bilo vse manj. Razmerja so se uredila v razmerja naravnega ravnotežja. Plenilci so se povezali med seboj v krdela. Proti sebi so imeli utrdbe povezanih dreves. Izumili so bojne in obrambne taktike. Ponoči pa je bil čas miru, toda tiste, ki so bile pod vodo so se (predvsem) med seboj bojevale tudi ponoči. Tako je bilo morje stalno polno krvi. To je bil čas terorja, ki se je začel pod vodo. Živali, ki so bile pod vodo so se naučile hoditi. Hodile so na plavajoče otoke in se na njih skrivale, druge so hodile po njih in jih plenile. Živali so se začele preganjati med seboj na plavajočih otokih. Nekatere so pričele jesti liste dreves in se začele prehranjevati z listi.« Več pdf
p.s.: Komet Churyumov-Gerasimenko je dolg približno 4 kilometre, ima vrtilno dobo približno 12,4 ur
in potuje s hitrostjo 135.000 km/h (38 km/s). Vir
Vabljeni na predavanje: STATI INU OBSTATI kjer se bomo pogovarjali in ogledovali arterfakte najnovejših spoznanj v zvezi z KNEŽJIM STEBRIČEM/SEDEŽEM.
KJE?
Slovenski svetovni kongres,
Cankarjeva 1, Ljubljana
torek, 16.12.2014
ob 18. uri
Več od vladislav.stres
Komentarji (0)
Prijavite se za komentiranje
Še ni komentarjev.