JE KONČNO SPET ČAS ZA POLJUBE, GOSPA MINISTRICA?

Vir: https://www.facebook.com/PotrcMarko/ (kopirano v celoti)

"JE KONČNO SPET ČAS ZA POLJUBE, GOSPA MINISTRICA?

Bil je avgust lani, ko se je izjava ministrice Simone Kustec za mlade glasila »... poljubljati se pa raje ne preveč ... ker časa bo še dovolj za to.« Prav tako je to veljalo za objeme, pravzaprav za druženje nasploh. Je morda (končno) že čas za to? In ker poznam odgovor, me kar zanima, kdaj pa bo čas za to?

Kako dolgo še bomo mladino obsojali na ukrepe, ki tako zelo grozljivo vplivajo na njihovo življenje, da imamo določene oddelke polne mladine z željo po samomoru? Kateri stroki se to zdi sprejemljivo v imenu bolezni, ki jo preboli krepko več kot 99% ljudi še posebej pa mladi? Namesto, da bi zaščitili tiste, ki bi jih dejansko bilo potrebno zaščititi, smo uničili življenja mnogim, premnogim, ki jih ta »vi-r-us« niti približno ne ogroža.

V imenu 0,05% ljudi, smo na izgubo pravic, svobode ter praktično na sužnjelastniški odnos z našimi »vladarji«, obsodili praktično vse ljudi. Prekleto preveč ljudi različnih starosti smo pripeljali na sam rob. Iz nešteto različnih razlogov, ki pa imajo skupen imenovalec v ukrepih. Torej so, kot sem rekel že na začetku, ukrepi najbolj škodljiva zadeva v tej situaciji. Da bi to lažje »prodali« ljudem, so tej norosti nadeli naziv »solidarnost«.

Veste, ko oddelki z mladino, ki ima željo po samomoru, pokajo po šivih, je absurd govoriti o solidarnosti.

V preteklem tednu sem se znašel v prenekateri situaciji, ob kateri sem se resnično zgrozil. Ena najbolj grozljivih je bila, ko so otroci na punčko, ki ni nosila maske ob vstopu v šolo, začeli kričati kot bi to za njih pomenilo smrtno grožnjo. Otroci. Majhni, 7-letni otroci, ki nosijo globoko v sebi zasidran strah ter shranjeno informacijo, da je nekdo brez »ma.s-ke« anomalija, nekaj, kar je narobe. Nova realnost so zakriti otroški obrazi in skriti otroški nasmehi.

Druga situacija je bila učiteljica, ki je mlademu fantu zaukazala, da si mora nadeti sošolčevo, že večkrat uporabljeno »rezervno« masko, ker svoje ni imel. Zmečkana, umazana, večkrat uporabljena maska njegovega sošolca, je šla iz sošolčevega žepa na njegov obraz, da je učiteljica bila zadovoljna. Ker je tako zagotovila »disciplino«, ki so jo zaukazali naši gospodarji njej. In tako je bil red za njo vzpostavljen. Ob tem je še privoščljivo zbadala tega fanta. Niti za trenutek ni pomislila, kako prekleto zgrešeno je to, če bi se dejansko s tem pripomočkom borili proti »vir.u-su«. Ne, pravila so pravila. In zaenkrat se globe ne izrekajo za napačno, ali celo nevarno uporabo. Kar to seveda je.

Tretja situacija je gospa, ki je delala na njivi v Jakobu. Tisti, ki ne veste, kje to je – to je kraj sredi čudovite štajerske narave. Zelo lep kraj. To so moji domači kraji. Zato me je morda še toliko bolj zabolelo, ko sem videl starejšo gospo, ki je delala na njivi, kot nekoč moja omica. Le, da je ta gospa sama na njivi delala z »m.as-ko« na obrazu. Daleč naokoli nikogar. In danes sem med vožnjo s kolesom zelo podobno starejšo gospo s tem na obrazu, opazil v okolici Ptuja. Na sprehodu. V naravi.

Kar me ob tem najbolj skrbi je to, da je ni stroke, ki bi stopila pred kamere, mikrofone in dejala, da je to popolnoma zgrešeno. Da je to narobe. Da je to kontraproduktivno, ko gre za zdravje.

In to je glavna razlika med deželo, v kateri smo preživeli pol leta. Tam ljudje ne živijo v coni somraka. Ker na to me spominja to stanje pri nas. In ničesar me ni tako strah kot me je tega, kar so uspeli vcepiti ljudem v podzavest. Kako rešiti ljudi, ki živijo s tem v podzavesti? Kako jim pokazati, da so zavedeni? To ne pomeni, da nam ne rabi biti mar za rizične skupine. Nikakor! To le pomeni, da nam mora biti mar za vsako življenje. Tako za tisto rizičnih skupin, a seveda tudi za življenje mladine in tistih, ki jih ta zadeva smrtno ne ogroža. Prav teh je namreč velika večina. Obsoditi vse na izgubo pravic, svobode in izgubo življenja, ki ga je vredno živeti, NI solidarnost.

Prilagam posnetek ekrana Instagram objave kavarne Villa Belparc v največjem parku v Göteborgu. Pa je to ena in edina kavarna kjer sem jaz bil in so zaposleni pozimi v tem mestu nosili »mas-k.e«. Gostom tega seveda niso zapovedovali nikoli. No, to je njihova objava z dne 29. april.

Morda si jo dobro ogledate, gospa ministrica. Veste, ljudje nujno potrebujemo objeme, bližino, poljube. To je smisel življenja. To so stvari, zaradi katerih je vredno živeti. Življenje brez tega je bolj smrtonosno kot katerikoli »vi-.ru.s«.

Vse dobro vsem!

vir fotografije: IG profil Villa Belparc"