MEDVED IN BUČELE<\/span><\/span><\/span><\/p>

Medved je hodil po gozdu med mogočnim stoletnim drevjem in iztikal za plenom. Pritikal je glavo k zemlji in jo zopet dvigal. Nekaj je zasledil – bučele so nekje. Jel je koračiti dalje, a vedno hitreje, ker mu je bil izvrsten nos porok, da ne izgreši zaželjenega plena.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za medved in čebele slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

Obstane blizu orjaškega drevesa. Oči se mu živo posvetijo in se poželjivo vpro v deblo, ki je imelo malo odprtino, skozi katero so se pridno vrstile trudoljubne bučele. Nekaj časa stoji kakor pribit: nato pa se počasi bliža svojemu cilju in mrmra dobrovoljno: „Danes sem jo pa iztaknil! To bode sladčica!“<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za med v satju čebele slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

Oblastno se vstopi pred votlo drevo. Tedaj pa začne z osornim glasom: „Ve, bučele, ste tatice! Nabirate med po mojem gozdu in po mojih cveticah, pa me niti ne vprašate, če smete. Odračunite mi takoj dolžno desetino, sicer vas zmastim z medom vred!“<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za medved in čebele slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

„Povedale bodemo kraljici!“ zakličejo bučele in odhite v panj.<\/span><\/span><\/span><\/p>

„Nočem kraljičine milosti, jaz zahtevam svojo reč!“ rohni medved in izkuša vtakniti v vhodno luknjo svojo rejeno taco; to ne gre!<\/span><\/span><\/span><\/p>

„Kdo je?“ se oglasi močna straža za vhodom in resnobno stopi na dan.<\/span><\/span><\/span><\/p>

„Gospodar tega okrožja!“ zareži medved. „Zahtevam desetino; toda ker se tako prezirljivo vedete in odvračate desetino, zato bodem porabil silo!“<\/span><\/span><\/span><\/p>

„Torej sovražnik!“ zašepeta straža in en oddelek odhiti v panj.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za medved in čebele slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

Medved pa zopet izkuša spraviti taco v vhod ter ga povečati kolikor mogoče; toda panj je bil še v najkrepkejših letih in se ni nič zmenil za medvedov poizkus.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Medtem pa sprejme medveda straža z vso strogostjo. Medved je odbijal napade v divji jezi: otepa in mahal je s tacama okrog sebe in rentačil silno.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za med v satju čebele slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

„Sovražnik! Sestre, na noge, naboj!“ zahrumel je po panju bojni glas došlega stražnega oddelka. Tedaj pa je završalo in zabučalo v panju. Vse je drlo skozi vhod, da se čim preje spopade z nevarnim sovražnikom. Tako se je ta hrabra vojska urno vsipala na kosmatinca, da je medvedu postajalo vroče.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Skoro je medved plesal in se vrtil pred panjem tako, da je postal kar vrtoglav. Sovražnik pa ga je napadal v vedno večjem številu. Zdajci se mu pa zapodi ena tolpa kar naravnost v oči!<\/span><\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za panjske končnice slike <\/span><\/span><\/span><\/p>

„Dosti imam! Danes sem jo pa res iztaknil!“ zarjul je opikani kosmatinec in si mel oči. Planil je od nesrečnega drevesa in v divjem ognju lomastil venomer naprej, ne ogibajoč se grmovja in drugih zaprek, češ, sila pa le ni vselej dobra! <\/span><\/span> <\/span><\/p>

Bučele so še nekaj časa hitele za njim in ga neusmiljeno pikale; potem pa so se vrnile in praznovale zmagoslavje.<\/span><\/span><\/span><\/p>

Zvonimir Masle (Vertec, 1871)<\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

MEDVED in BUČELE