Druga ljudska imena za to rastlino so: aselnica, čebeloperka, črnica, maternjak, matičnik, medeni list, medenka, medenika, medovka, oselnica, osenika, rojevnica, srčno zelje, citronska melisa, limonasta meta ...<\/span><\/span><\/p>

Melisa je trajnica z vonjem po limoni. Cveti od junija do avgusta, nabiramo jo od junija do julija. Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje.<\/span><\/span><\/p>

Čebelarji meliso že stoletja uporabljajo za privabljanje čebel; nove panje zdrgnejo z melisnimi listi, saj je eterično olje melise zelo podobno nasonovemu feromonu in na čebele zato enako učinkuje. Čebele se tako z več veselja vselijo v nov panj.<\/span><\/span><\/p>

Melisa ima svoj izvor baje v zahodni Aziji, v Španijo pa so jo prinesli arabski zdravniki, ki so jo imenovali 'trava za srce', ker jača srce, mu daje moč in ga umirja.<\/span><\/span><\/p>

Mnogi redovniki so meliso prenesli še v srednjo Evropo, ko so z njo zdravili več različnih bolezni.<\/span><\/span><\/p>

Melisa je tudi ena najbolj poznanih medovitih rastlin, ki s svojim vonjem in medičino močno privlači veliko množico čebel, saj je prav zaradi te lastnosti imenovana lat. Melissa, čebela. <\/span><\/span><\/p>

Mnogi srednjeveški zdravniki in zdravitelji so prepoznali in hvalili zdravilne lastnosti melise. Nemška redovnica iz 12. stoletja sv. Hildegard von Bingen (1098-1179): Kdor uživa meliso se bo rad smejal, ker njena toplina zajame vranico in srce, ki tako postane radostno.<\/span><\/span><\/p>

Pariški bosonogi karmeličanski menihi so v 17. stoletju začeli izdelovati »melisne kapljicea oziroma »melisni cvet« z destilacijo vodno-alkoholne zmesi, v katero so nasuli poleg melise običajno še muškatnih oreščkov, cimeta, nageljnovih žbic in limoninih lupin. Pod imenom »Spiritus aromaticus« in »Spiritus Melissae compositus« so jih kasneje navajale tudi farmakopeje, uradni predpisi za izdelavo zdravil. Zdravilo je bilo namenjeno ali duhanju ali uživanju po kapljicah. Iz enega od samostanskih receptov so pozneje razvili kolonjsko vodo, z njo podobnimi sestavinami pa so danes prepojeni papirnati osvežilni robčki, ki jih vsi poznamo. Se danes se prodajajo v lekarnah melisne kapljice, narejene po stoletni tradiciji samostanskih lekarn.<\/span><\/span><\/p>

Meliso priporočajo za zdravljenje depresije, živčnih bolezni, hipohondrije, srčnih bolezni, preprečuje različne ženske težave vključno z menstrualnimi težavami in neplodnostjo, blagodejno deluje na želodec in odvrača številne druge težave. Melisa je naravni antidepresiv, ki umirja telo in um in podarja vedrino z optimizmom.<\/span><\/span><\/p>

Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. <\/span><\/span><\/p>

Melisa v vrtu<\/span><\/span><\/p>

Vrtnar, ki vrtnari v skladu z naravo, želi v svoj vrt za opraševanje pritegniti kar največ čebel, zato posadi v svojem vrtu kar največ raznolikega začimbnih in zdravilnih zelišč. Melisa je oboje, je zdravilna in začimbna rastlina, ki s svojim nektarjem in vonjem privlači čebele, ki oprašujejo zelenjadnice, zato jo je dobro posaditi vsepovsod po vrtu. <\/span><\/span><\/p>

Melisa ima rada sončna mesta v vrtu, dobro pa prenaša tudi senčne in manj osončene predele v vrtu.
Meliso lahko v vrtu posejemo s kupljenim ali lastnim semenom, še bolj enostavno pa jo je razmnožiti s pomočjo mladih sadik, ki izraščajo ob glavni rastlini tako, da stranske odrežemo z vrtno lopato. Vegetativno se hitro razrašča, v kratkem času jo lahko z delitvijo grmičev spomladi razsadimo po vsem vrtu.<\/span><\/span><\/p>

Z dodajanjem vrtnega komposta melisi zagotovimo vsa potrebna hranila in zaščito pred spomladanskimi mrazovi. Z rednim obrezovanjem in zalivanjem omogočamo hitrejšo in bolj zdravo rast. Melisa lahko doseže višino 80 cm in se oblikuje v prelep svetlozelen grm.<\/span><\/span><\/p>

Melisa je tudi dober sosed rastlinam v vrtu. Najbolje jo je posaditi na strateška mesta v vrtu, kjer bo blagodejno vplivala na ostalo rastlinje. <\/span><\/span><\/p>

Cveteti začne v začetku poletja in takrat jo obiskujejo vse mogoče žuželke, čebele, pikapolonice, metulji ..., kar vnese v vrt živost in veselje.<\/span><\/span><\/p>

Če meliso posadimo pod sadna drevesa, bo pripomogla k njihovi odpornosti in izboljšala aromo plodov. Če jo posadimo pod breskvo, bomo tako morda celo zaščitili listje pred breskovo kodravostjo.<\/span><\/span><\/p>

Melisa je skupaj s koprivo uporabna tudi kot živi mulč izpod sadnih dreves.<\/span><\/span><\/p>

Kot začimba se uporablja v jedeh in pijačah, ko želimo dodati limonast okus ali celo nadomestiti uporabo limone. Dodajamo jo ribam, perutnini, solatam ...<\/span><\/span><\/p>

Iz melisese z dodatkom sladkorja pripravlja sirup, ki se redči z vodo, da dobimo osvežujoč sok.<\/span><\/span><\/p>

Hladni napitek, pripravljen iz svežih nabranih listov melisa in oslajen z malo meda bo osvežil in razveselil ne le vrtnarja, ampak tudi njegove bližnje.<\/span><\/span><\/p>

Sklepna misel: za občutek sreče vzgajamo cvetje, pesnik za svojo dušo, trgovec za druge - kdor pa hoče biti pomirjen, naj vzgaja meliso in jo uživa, kajpak. Čebelar in tisti, ki želi pomagati čebelam in divjim opraševalcem v svojem okolju, naj posadi veliko melise. Za dober začetek ...<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

　<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

　<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Melisa, panaceja