Policija ob zori vdrla na dom Aleša Hojsa, bivšega ministra za notranje zadeve. Imela je odredbo za hišno preiskavo, ki jo je izdala preiskovalna sodnica Irena Topolšek. Hojsa sumijo, da je leta 2021 kot minister razkril zaupne podatke o preiskavi zloglasnega Kavaškega klana. Njihov sum pa je luknjičast kot švicarski sir. Bolj spominja na zrežirano politično zaroto kot na kaj povezanega z resnim delom organov pregona. Hojs naj bi izdal podatke, za katere ni znano od koga in na kakšen način naj bi jih pridobil ter komu naj bi jih znotraj klana posredoval.<\/strong>
Šibki indici, močan motiv organov pregona<\/strong>
Specializirano državno tožilstvo (SDT) in njihov Posebni oddelek, ki naj bi preganjal pooblaščene uradne osebe, kot so policisti ali pripadniki obveščevalnih služb, so se spravili na Hojsa, čeprav ta nikoli ni bil del teh struktur. Pristojnost je vprašljiva, sum pa absurdno nedorečen, kaj šele utemeljen. Brez konkretnih dokazov o času, prejemniku ali načinu razkritja je preiskava videti kot dimna zavesa, ki služi diskreditaciji opozicijske SDS nekaj mesecev pred volitvami. Hojs je kot glasen kritik vlade in podpredsednik SDS idealna tarča za medijski cirkus, ki preusmerja pozornost od množice vladnih polomov.
Kavaški klan in zaščitniki<\/strong>
Medtem ko SDT maha z nedokazanimi obtožbami proti Hojsu, ostaja pravi problem še naprej skrit. Kavaški klan, ki več kot očitno že leta zalaga Slovenijo z drogami še vedno ni onemogočen. Očem je še veliko skritega, nekaj dejstev pa se je le nabralo; Tajnica SDT Tanja Tolimir je bila obtožena za posredovanje podatkov klanu, sumi segajo do neznanih policistov, sojenje vodilnim članom klana pa se vleče že tri leta brez obsodb. Umor skesanca Satka Zovka in prenehanje varovanja tožilke, ki vodi ta primer, kažeta na sistemske luknje ali celo na zaščito vplivnih, ki imajo korist od klanovega trga.<\/p>

Klemen Kadivec - Kavaški klan<\/span><\/span>
Namesto lova na resnične krivce SDT s pomočjo policije raje lovi Hojsa z nejasnimi indici. Hojs zagotovo ne ščiti klana, nekdo pa ga očitno res ščiti. Vsi smo že slišali za piromane, ki postanejo gasilci in hodijo gasit požare, ki so jih sami zanetili. Ali je tudi v tem primeru tako bo pokazal čas.
Sistem je zlorabljen ali nesposoben<\/strong><\/p>

Primer Hojs spominja na zloglasne afere, kot sta Patria in Trenta, kjer so politične tarče preganjali z razvpitimi, a šibkimi obtožbami, ki so se na sodišču raztreščile kot ob tla vrženo ogledalo. Slovenski pravosodni sistem, ki naj bi bil neodvisen, žal znova kaže znake politizacije oziroma krivosodja. Preiskava, ki temelji na "sumu brez mesa", ni nikomur v ponos, še najmanj pa SDT. Če je cilj zaščititi Kavaški klan z mešanjem megle ali prikriti vladne neuspehe, je tožilstvo doseglo ravno nasprotno.<\/p><\/blockquote>
SDT<\/span><\/span><\/p>
Kokain za elito, hišne preiskave za nedolžne<\/strong>
Dejstvo je, da je v Sloveniji velika poraba nedovoljenih substanc, predvsem »trave« in kokaina. To predvsem v Ljubljani dokazujejo testi odpadnih voda, kjer je vsebnost zelo visoka. Kavaški klan uspeva, ker je to nekomu v interesu in to niso zgolj tajnice ali osamljeni policisti. Nedvomno gre za veliko bolj vplivne kroge. Dokler SDT zapravlja čas z lovom na Hojsa, pravi zaščitniki klana ostajajo nedotaknjeni.
Hojsova preiskava je farsa, ki razkriva več o političnih igrah kot o pravici. Vsem bi moralo biti v interesu, da se ta farsa takoj zaključi. Ker hišna preiskava je ena večjih posegov v zasebnost, ki je varovana z ustavo, zato je treba imeti zanjo res tehtne argumente in utemeljen sum, da je nekdo storil težko kaznivo dejanje. Znan rek pravi, da je bolje 100 kriminalcev na prostosti kot en sam nedolžen v zaporu. Da bi to razumeli, se je treba znati postaviti v položaj nedolžnega.<\/p>
<\/span>
<\/p>

Hojsova hišna preiskava kot politični spektakel in pravna farsa