<\/span><\/span><\/p>

Princip ničle je mogoče na prvo žogo jemati dokaj enostavno, v resnici pa je ta koncept kar precej kompleksen. Tisti znanstveniki in raziskovalci, ki ničlo proučujejo, razlagajo, da 'ničlin princip' doumevamo v več fazah.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Najprej je treba razumeti odsotnost ničle, v pomenu, da ni ničesar.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Druga faza je razumevanje ničle v primerjavi s tistim, kar ni ničla.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Tretja faza je ničla v številčni formi, ko štejemo nazaj od 5, po številki 1 se nahaja ničla.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Četrta, zadnja faza je grafična predstavitev ničle in ... šele s to fazo je mogoča uporaba v matematiki.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Ljudje nismo že od nekdaj razumeli ničle. Dokumentirano je dokazano, da je ničla prvič zabeležena v tretjem ali četrtem veku, vendar obstajajo tudi dokazi, ki nakazujejo na to, da so nekateri narodi dojemali ničlo še nekaj vekov prej.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Od vse množice živalskih vrst jih je le nekaj v raziskavah potrjeno razumelo koncept ničle prav do ničlinega bistva - nekaj primatov, afriški sivi papagaj in ... čebele!<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Čebele so uspešno razumele koncept ničle vključno s tretjo fazo (med zgoraj naštetimi). Raziskovalci so to potrdili tako, da so čebele nagrajevali, ko so med ponujenimi fotografijami izbrale tisto, na kateri je bilo najmanj pik. Včasih je bila to ena, včasih več pik. Te čudežne in izredno pridne žuželke so znale izbrati celo prazen papir kot fotografijo z najmanj pikami.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Čebele veljajo za pametne živali, te zadnje raziskave pa dokazujejo, da so v resnici še pametnejše, kot smo jim prisodili že itak. Raziskovalci pa se vendar previdno izogibajo terminu 'inteligenca' in izbirajo termine 'sposobnost' ali 'specifično vedenje'.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Razumevanje obnašanja živali se naslanja na obnašanje ljudi, ker je le tako zanimivo znanstvenikom in ker so tako vedenja živali tudi sicer ljudem lažja za razumevanje. Nekatere živali imajo sposobnost zaznave magnetnega polja in eko lokacije, kar se ne pripisuje inteligenci. Čebele pa so vendar izjeme - njihovo vedenje so raziskovali tudi v Avstraliji na Kraljevskem inštitutu za tehnologijo v Melburnu in dokazali njihovo 'pamet'.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Medonosna čebela izkazuje vedenja, ki jih ljudje dojemamo kot inteligentna, pa tudi takšna, ki so izredno edinstvena in napredna za katero koli drugo žival. Čebele komunicirajo v simbolnem jeziku, ki je sestavljen iz različnih gibov in nizov gibov, katera se prenašajo na daljavo, vsebujejo podatke o oddaljenosti, smeri in kvaliteti medičine. Razen tega imajo tudi sposobnost opazovanja in oponašanja določene vrste obnašanja.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

In tako nove raziskave dodajajo na seznam sposobnosti čebel tudi razumevanje številk vključno z ničlo. Že predhodne študije so pokazale, da znajo čebele šteti; v poskusih so bile čebele nagrajevane, ko so med velikim številom markerjev pristajale točno na četrtega.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Kvaliteta sposobnosti štetja pri čebelah je izkazana v polnjenju medišč v panjih. Čebelarji med seboj bolj primerjamo kot štejemo, češ, koliko imaš ti panjev, koliko medu pridelaš na panj ipd.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Ko se bodo naše kranjske čebele naučile preštevati varoje, bodo zmagale na celi črti! Razsvetlila jih bo verjetno meja sprejemljivosti prisotnih živih varoj v panju v deležu mrličev, kajti za preživetje čebelje družine je ta robni podatek pomemben.<\/p>

Matematika