Priprava šipkovega vina je na vso moč enostavna, zelo preprosto ga lahko pripravimo za domačo rabo, stranski produkt pa pride tako rekoč kar sam od sebe, šipkov kis. Sredi novembra, po prvih slanah, pa je ravno pravi čas, da se po spravilu drugih pridelkov z njiv, vrtov in sadnega drevja lotimo še šipka. Najprej ga seveda naberemo in se v duhu že pred nabiranjem pripravimo na neštete praske šipkovih grmov. Praske se odlično zazdravijo kar z medom, ki ga imajo te dni čebelarji še dovolj na zalogi.<\/p>

<\/p>

Postopek za šipkovo vino:<\/p>

<\/p>

Zrele, vendar še dovolj trde plodove zarežemo od muhe do peclja, vendar jih ne prerežemo čisto do kraja. Peclje in muhe odstranimo proč. Očiščen in prebran šipek stehtamo – za vsak kilogram šipka pripravimo še kilogram sladkorja in 3 – 4 litre prekuhane vode. V še topli vodi raztopimo sladkor. Sladkor v vinu reguliramo s količino dodane vode, s 3 litri dodane vode bo vino slajše in močnejše, s 4 litri vode pa bo nekoliko bolj suho (kislo), a še vedno bolj sladke sorte in nekoliko lažje. V vsakem primeru bomo ustvarili prošku podoben napoj.<\/p>

<\/p>

Namesto sladkorja se v tradicionalni slovenski pripravi šipkovega vina uporablja med!<\/p>

<\/p>

Glede na količine oz. skupno količino vzamemo primerno veliko stekleno posodo, najbolje kozared ali steklen balon s širokim vratom – še bolje, če odmerimo količine glede na velikost posode, ki jo pač imamo. Šipek damo v posodo ter zalijemo z ohlajeno, ne več kot mlačno sladkorno vodo. Zavežemo s krpo ter postavimo na primerno mesto kje v kuhinji ali kurilnici, kjer naj bo temperatura okoli 22 °C ali malo več in kjer bo imelo naše vino dovolj miru vsaj štiri tedne. V tem času, ali nekoliko daljšem, kar je odvisno od temperature in količine sladkorja, se vino izčisti, šipek pa se spusti na dno posode. To je znak, da je vino gotovo, nalijemo ga v steklenice, jih zamašimo in shranimo na hladnem in temnem. Pustimo ga počivati in ga prvič pokusimo vsaj čez en mesec, čim dlje bo počivalo, tem bolj uležano aromo in okus bo namreč dobilo.<\/p>

<\/p>

Preden se lotimo pospravljanja za vinom oz. ostanka šipkovih tropin, ne pozabimo, da bomo iz ostankov naredili še šipkov kis.<\/p>

<\/p>

Postopek za šipkov kis:<\/p>

<\/p>

Na šipkove 'tropine' še enkrat nalijemo sladkorno vodo z enako vsebnostjo sladkorja, le da zdaj mešanico pustimo 'na čakanju' vsaj teden ali dva več. Nato tekočino odlijemo, šipek in usedline zdaj pospravimo na kompost, v 'drugo' vino pa damo kisovo matico ali dodamo malo krepkega domačega kisa, najbolje sadnega, recimo jabolčnega.<\/p>

<\/p>

Posodo kajpak znova prekrijemo s krpo in jo zavežemo, postavimo na toplo mesto med 25 – 30 °C, ter pustimo času čas oz. postopku, tako bodo imele ocetnokislinske bakterije dovolj časa, da pretvorijo alkohol v ocetno kislino, kar bo lahko trajalo več mesecev, najbrže vsaj do pomladi.<\/p>

<\/p>

Tudi za pripravo šipkovega kisa se tradicionalno uporablja med namesto sladkorja!<\/p>

<\/p>

Vino ali kis ali oboje in še kaj – iz šipka tako potegnemo vse, kar je v njem, največkrat tako, da ga namočimo, skuhamo ali z njim še kako drugače copramo. Če uporabimo med namesto sladkorja, lahko pričakujemo še več izplena iz šipka, saj med dobesedno vleče iz šipka vse kar je zdravilnega. Pri nas v Sloveniji samoniklo raste vsaj 22 različnih vrst šipkov in vsi so podobno uporabni!<\/p>

<\/p>

V času cvetenja šipka lahko naredimo s pomočjo medu še liker iz šipkovih cvetnih lističev.<\/p>

<\/p>

Šipek in med v slovenski prehrani