V nedeljo, 11. maja 2025, je Slovenija znova pokazala, da se volilna volja ne da ukrotiti z medijskim bliščem ali praznimi obljubami. Zadnji nov obraz z imenom Robert Golob je v prostem padu. Na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je vladajoča večina, ki jo vodi Gibanje Svoboda, doživela še en boleč poraz. Volivci so s kar 92,6 odstotka glasov proti zakonu vladajočim jasno povedali, da je ljudstvo eliti umetno ustvarjene politične tvorbe (golobnjaku) in njihovim bolnim idejam obrnilo hrbet.<\/p>

Trije mušketirji referenduma<\/span><\/span>
Od medijskega vzpona do bridkega padca<\/strong><\/p>

Leta 2022 je Gibanje Svoboda kot meteor zasijalo na političnem nebu, ko je na državnozborskih volitvah osvojilo 34,45 odstotka glasov in kar 41 poslanskih mest, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. Vodil ga je Robert Golob, ki je z rusko vojno retoriko obljubljal neizprosen boj proti namišljenemu fašizmu ter obljubljal svežino, transparentnost in gospodarski preporod. A kmalu se je izkazalo, da je ta medijsko ustvarjen stroj, brez prave vsebine. Je brez valjev, brez vztrajnika ... je zgolj napihnjen balon, ki se je ob stiku z realnostjo začel krčiti. Z drugimi besedami, zmanjkuje mu lufta. <\/p>

Ljudje so hitro prepoznali praznino obljub. Gospodarski kazalci so začeli pešati, reforme so zastale, koalicijska nesoglasja pa so razkrila pomanjkanje vizije. Gibanje Svoboda, ki je nekoč uživalo široko podporo, je danes le še senca fatamorgane iz leta 2022. Vztrajanje koalicijskih partnerjev Socialnih demokratov in Levice v tej koaliciji je le še odraz strahu pred izrednimi volitvami, kjer bi ta hip zelo verjetno padli pod trenutno raven. <\/p>

Prvi opozorilni strel na evropskih volitvah 2024<\/strong><\/p>

Poraz na referendumu ni bil prvi znak ljudskega nezadovoljstva. Že na volitvah v Evropski parlament 2024 je Gibanje Svoboda močno zaostalo za pričakovanji – zlasti svojimi. Kljub dvema osvojenima poslanskima mestoma (Irena Joveva in Marjan Šarec) je stranka z 22,15 odstotka glasov močno zaostala za Slovensko demokratsko stranko (SDS), ki je s 30,65 odstotki in štirimi mandati jasno dominirala. Visoka volilna udeležba, rekordnih 41,34 odstotka, je bilo jasno sporočilo, da vladajoča koalicija ne uživa več zaupanja.
<\/p>

Prvak SDS Janez Janša<\/strong> je po evropskih volitvah poudaril, da je vladna koalicija izrazito poražena in da so tisti, ki izključujejo, dobili svojo lekcijo. Njegove besede so odmevale, saj so volivci jasno izrazili, da ne podpirajo politike, ki temelji na izključevanju in praznih besedah. Referendum je to le še potrdil. <\/p>

Že drugi zaporedni prepričljiv poraz vladajoče večine z Gibanjem Svoboda na čelu<\/strong> <\/p>

Nedeljski referendum je bil zadnji žebelj v krsto verodostojnosti Gibanja Svoboda in njihovi koaliciji. Zakon, ki naj bi podpiral umetnike z izjemnimi dosežki, je bil zavrnjen z ogromno večino 92,6 odstotka PROTI<\/strong> in zgolj 7,4 odstotka ZA<\/strong>. Odstotek pokaže stopnjo zaupanja vladi. Vlada se sicer demagoško izmotava, da so njihovi podporniki ostali doma, kar je eklatantna laž in zavajanje. Dejstvo je, da tisti, ki so ostali doma niso glasovali. Raje so prepustili odločanje tistim, ki so se odločili iti na volišče. Vedno je tako. Tisti, ki ne gredo na volišča ne odločajo o ničemer. Oni le prepustijo odločanje drugim, kar za demokracijo sicer ni dobro. <\/p>

Kritiki pravijo, da je bil zakon slabo pripravljen in brez prave javne razprave, kar je še dodatno razburilo javnost. Ta referendum ni bil samo odločanje o dodatku k pokojninam, bil je tudi izrek volivcev o zaupanju v vlado. Po referendumu imamo črno na belem, da vlada zaupanja nima več. <\/p>

Svobodnjaki nimajo več za burek<\/strong><\/p>

Poraz na referendumu in evropskih volitvah postavlja Gibanje Svoboda pred resen preizkus. Stranka, ki je nekoč obljubljala novo politično pomlad, se zdaj sooča z lastno erozijo. V Državnem zboru sicer še vedno uživa večino, ki je utemeljena na volitvah iz leta 2022, a podporo ljudstva je izgubila, zato nima več legitimnosti. <\/p><\/blockquote>
Pozivi k odstopu vlade so torej več kot upravičeni. Opozicija, zlasti SDS, že poziva k predčasnim volitvam. Vse to bi lahko – pravzaprav bi moralo pretresti politično krajino, saj države ne more voditi ekipa s 7,4 odstotka podpore. <\/p>

Sklep: Z Golobom in Gibanjem Svoboda je konec! Nimajo za burek!<\/u><\/em>
<\/p>

Ljudstvo na referendumu udarilo po Golobovi mizi