Letošnji december še ni prav nič podoben zimi, pa vendar nekateri čebelarji - in čebelarke, seveda - komaj čakamo ... ne nedeljo, ampak spomladanski razvoj naših čebeljih družin! Čakamo, da se čebelje matice zbude iz zimske odrevenelosti in začno s prvinskim opravilom: zaleganjem jajčec, iz katerih se bo razvila prva generacija čebel prihodnje čebelarske sezone.<\/p>

Ta razvojna faza se bo pričela januarja, ki je sicer najhladnejši zimski mesec v večini Slovenije in se končala sredi marca. V temi čebeljega panja se bodo začele zimske čebele - čebele pete generacije - pomikati po satju, ki je v resnici njihov pravi dom. Pospravile in počistile bodo za seboj in pripravile sobice za bodoče sestre in polsestre.<\/p>

Zunanjo obličnost satja si je zamislil prvi čebelar, ki je namestil tako rekoč ukradeno čebeljo družino iz gozda, kjer so čebele prvotno domovale, panji so v zgodovini spreminjali obliko, večinoma pa so še vedno leseni kot takrat, le oblika se v času spreminja. Lesene kište pač, takšne, kot so prikladne bolj za čebelarja kot za čebele. Čebelam pač paše drevesno duplo.<\/p>

V zimskih mesecih čebele potrebujejo mir, mir in še več miru. Od prvih jesenskih meglic, ko začno stiskati zimsko gnezdo, pa do takrat, ko januarja ali februarja pridejo ven same od sebe, zaradi svojih potreb. Mir, ki jim ga mora zagotavljati čebelar, jim omogoča, da ob minimalni aktivnosti zdrave in močne dočakajo konec hladnega zimskega obdobja. Čebele, ki imajo potreben mir, ne porabijo svojih zimskih zalog pred koncem zime in ne pomro od lakote. Brez stresa ohranijo potrebne moči za oskrbo svoje matice in nego prve čebelje zalege in skoraj hkrati se v vseh panjih začne buren spomladanski razvoj čebeljih družin, kot naši Kranjski sivki pritiče.<\/p>

Ohraniti zdravje, življenjsko vitalnost in delovno sposobnost v dobro zazimljenih čebeljih družinah je bistvena naloga čebelarja in pri tem mu lahko pridejo naproti vsi, ki souporabljajo isti prostor. Kako bo čebelar lahko izpolnil svojo zimsko nalogo pri oskrbi čebel, ni odvisno samo od čebelarja, gre za skupno stvar v projektu preživetja.<\/p>

In potem bo prišel januar in nov zagon. Najprej bodo čebele očistile in spolirale celice v satju za čebelje dojenčke, čebeljim dojiljam se bodo aktivirale mlečne žleze, temperatura v čebeljem gnezdu bo skoraj čez noč dosegla visoke poletne temperature. Matica bo v pripravljene celice zalegala jajčeca, njene spremljevalke jo bodo hranile, čistile, božale - skratka negovale v najširšem pomenu besede. Preživele zimske čebele bodo opravile tisto, za kar so jih pripravile poletne čebele. Svoje delo bodo opravile skupaj z izleženo prvo generacijo čebel, zadnje in prve združene v skupnem projektu uresničenja novega življenja.<\/p>

Prvih pomladnih čebel ne bo veliko, pa tudi njihovo življenje ne bo tako dolgo, kot običajno živijo poletne čebele, le približno 25 dni. Ker prvih 21 dni izležene čebele živijo in delajo v "hiši", jim rečemo panjske čebele in kot take večina prve generacije tudi konča svoje življenje. Največkrat sploh ne doživijo svojega prvega poleta iz panja v širni svet, ne doživijo občutenja toplih sončnih žarkov na svojih telesih. Celo trotov, bratov in polbratov jim ni dano doživeti in jih spoznati.<\/p>

Kratkost njihovega življenja pa ne pomeni, da bi bile manj pomembne od naslednjih generacij čebel, nasprotno, soudeležene so v eksploziji spomladanskega razvoja čebelje družine. Ta ciklus pa zagotovi nadaljevanje čebelje družine v novih razvojnih fazah. Triumf se zgodi z rojenjem, z delitvijo čebelje družine, ko se zamenja z mlado matico tudi genski material znotraj preostanka čebelje družine, tiste, ki ostane v starem domovanju.<\/p>

Zato in zaradi zagotavljanja biotske raznovrstnosti in trajne vzdržnosti okolja in ohranjanja čebel za prihodnje rodove človeške vrste in ... ohranjanja človeške vrste, prihodnjih nekaj tednov čebele potrebujejo mir, mir in še več miru. Brez zvočnega in svetlobnega onesnaženja okolice njihovih bivališč. Vse je v kroženju, začetek in konec se stakneta nekje na tej krožnici gibanja od rojstva do smrti in rojstva do smrti in še naprej tako.<\/p>

Ne, do pomladi ni več daleč, še parkrat gremo spat in čebele bodo zunaj. Do takrat pa jim moramo dati mir, čebelar pa kupi kakšno novo kišto, t.j. nov čebelji panj in ga lično pobarva. Lahko načrtujem in sanjam sredi belega dne ob dobri umetni luči ter vizualiziram, slišim in vidim pomlad in poletje in jesen in se ustavim sredi sobe, ko zagledam zimo, v predahu med prej in potem. Eh, vse je v kroženju, le posamezne točke na krožnici se razlikujejo.<\/p>

Vmes bo treba prodati še kakšen kozarec medu, da bodo prihodki vzdržali odhodke. Tudi to dvoje je v kroženju, če je vse prav, in ugodna razlika med prvim in drugim zagotavlja pozitivno osredinjenost čebelarjevega dušnega miru. Daje upanje in pritrdi dobro opravljenemu delu.<\/p>

"Mir in dobro", je besedna zveza, ki jo bomo imeli vsi naslednje tedne na koncu jezika. In potem bo pomlad, ni več daleč do pomladi, v čebeljih gnezdih se bo prebudila in odzvala novemu odločno prej kot pri ljudeh.<\/p>

Kako daleč je še do pomladi?