Slovenski čebelarji in čebelarke verjamemo, da je združevanje čebel v zimsko gručo absolutno pričakovano, in da gre v bistvu za povsem naravno prilagoditev na zimski mraz. Čebele se pač zberejo skupaj, ko je hladno. Tudi čebelarji v svetu večinoma razmišljajo in verjamejo, da je tako. Tudi stroka – tukaj razumemo, da gre za strokovnjake s področja čebelarjenja in čebel, za znanstvenike – meni, da je tako.

Mogoče pa le ni tako. Doktorski kandidat Derek Mitchell, Univerza v Leedsu, je podvomil, njegova študija pa je prikazala presenetljive izsledke in rezultate.

Skratka, čebele po nepotrebnem trpijo v panjih, ki jih je zgradil človek, v takšnih panjih se čebele zberejo v gručo, ker jih zebe, ker dobra čebelarska praksa ni dobra za čebele. Čebele v panjih po nepotrebnem trpe zaradi mraza morda več kot stoletje, ker komercialne zasnove panjev temeljijo na zmotni znanosti, ugotavlja nova študija.

Do današnjih dni je veljalo prepričanje, da je način združevanja medonosnih čebel v gručo nekakšna evolucijska izolacija, temeljnega pomena za čebelarsko prakso, oblikovanje panjev in preučevaje čebel. Nedavno so kalifornijski čebelarji svoje čebelje družine poleti celo spravljali v hladilnice, ker so menili, da je to dobro za zdravje čebelje zalege. Raziskava kaže, da je združevanje čebel v gručo vedenje v stiski in ne benigna reakcija na padajoče temperature. Namerno spodbujanje združevanja v gručo s prakso ali slabo zasnovo panja, se lahko v luči novih ugotovitev šteje za povzročanje slabega počutja čebel ali celo krutost.

Medonosne čebele Apis mellifera v divjini prezimujejo v drevesnih votlinah, ki ohranjajo temperaturo za vsaj del njihove populacije nad 18 °C v različnih podnebjih, vključno z zimami s temperaturami do -40 °C. Toda v splošnem razumevanju vedenja čebel med prezimovanjem prevladuje opazovanje njihovega vedenja v tankih (19 mm) lesenih panjih. Ti umetni panji imajo zelo drugačne toplotne lastnosti v primerjavi z njihovim naravnim habitatom debelih sten (150 mm) drevesnih duplin.

V mrzlih dneh v panjih s tankimi stenami čebelje družine tvorijo goste čebelje gruče med satjem. Jedro gruče je manj gosto in toplejše (do 18 °C), tu čebele proizvedejo večino toplote, tako da pojedo in presnavljajo sladkor iz medu. Hladnejše zunanje plasti gruče (plašč) proizvajajo zelo malo toplote, saj so telesne temperature čebel prenizke. Če temperatura pade precej pod 10 °C, bodo čebele tam poginile.

Od začetka prejšnjega stoletja čebelarska besedila in akademski članki trdijo, da plašč „izolira“ notranje jedro. To je pomenilo, da so čebelarji združevanje v gruče razumeli kot naravno ali celo potrebno. To prepričanje so v tridesetih letih prejšnjega stoletja uporabili za utemeljitev zadrževanja čebel v panjih s tankimi stenami tudi v podnebju s temperaturami do -30 °C. To je v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Kanadi privedlo do prakse zadrževanja medonosnih čebel v hladilnici (4 °C), da bi jih čez zimo ohranili v zimskih gručah. Čebele v gruči pojedo manj medu in ga zato več ostane čebelarju.

V letu 2020 ameriški čebelarji poleti čebele hladijo, da si olajšajo kemično obdelavo parazitov. Če čebelarji želijo zdraviti okužbo s pršicami zunaj mrzle zime, morajo običajno poiskati matico in jo zapreti v izolacijsko kletko. Hladilno skladiščenje pa pomeni, da lahko čebelarji preskočijo ta delovno intenziven korak, zaradi česar so njihove komercialne storitve opraševanja bolj donosne.

Avtor študije Derek Mitchell, Univerza v Leedsu, razkriva, da plašč gruče deluje bolj kot hladilnik, ki zmanjšuje izolacijo. Združevanje čebel v gručo ni zavijanje v debelo odejo, da bi se ogrele, ampak bolj kot obupan boj, da bi se zbrale bližje „ognju“ ali umrle. Edina prednost je, da plašč pomaga ohranjati čebele v bližini zunanjosti žive. Boj za toploto je to.

Ko temperatura zunaj panja pade, se čebele okoli plašča podhladijo in prenehajo proizvajati toploto. Plašč se stisne, ko čebele poskušajo ostati nad 10 °C. Približevanje čebeljih plaščev skupaj poveča toplotno prevodnost med njimi in zmanjša izolacijo. Toplota se bo vedno poskušala premakniti iz toplejšega območja v hladnejše. Hitrost toplotnega toka od čebel v jedru gruče do čebel v plašču se poveča, tako da te čebele na zunanji strani plašča ohranjajo temperaturo 10 °C.

Ko pomislimo na puhovko – zračna reža med perjem uporabniku pomaga ohranjati toploto. Skupki čebel so podobni delovanju stiskanja puhovke, pri čemer se toplotna prevodnost sčasoma poveča na toplotno prevodnost goste trdne snovi iz perja, ki je bolj podobna usnjeni jakni. Nasprotno pa, ko se pingvini pozimi na Antarktiki stiskajo, ohranjajo jedro svojega telesa vroče pri podobnih temperaturah, zato je med pingvini malo ali nič prenosa toplote. Za razliko od čebel v plašču ni pingvinov v hipotermični zaustavitvi.

Akademiki in čebelarji so spregledali vlogo nevidne zračne reže med panjem in gručo. Tanke lesene stene komercialnih panjev delujejo le kot meja med zračno režo in zunanjim svetom. To pomeni, da morajo biti stene panjev precej izolativne, na primer 30 mm polistirena.

To napačno razumevanje zapletenega medsebojnega delovanja med ohišjem čebelje družine, termofluidi (toplota, sevanje, vodna para, zrak) ter vedenjem in fiziologijo čebel je posledica tega, da ljudje ne priznavajo panja kot razširjenega fenotipa medonosne čebele. <\/p>

Etičnih standardov za žuželke skorajda ni. Vendar je vedno več dokazov, da žuželke čutijo bolečino. Študija iz leta 2022 je pokazala, da se čmrlji odzivajo na potencialno škodljive dražljaje na način, ki je podoben odzivom na bolečino pri ljudeh. Potrebno bi bilo spremeniti čebelarsko prakso, da zmanjšamo pogostnost in trajanje združevanja v gruče. Resnično, čebele se zberejo skupaj, ko je hladno, vendar smo se popolnoma zmotili, zakaj.<\/p>

Je čebelja zimska gruča vzrok ali posledica?