V zadnjem času se čebelarji pogosto srečujemo s temo o ventilaciji, prezračevanju in nevarnosti prepiha v čebeljih panjih pozimi, razlog za prezračevanje je nastajanje kondenzacije nad čebeljo gručo, razlog za proti je, da se čebelam omogoči koriščenje lastne kondenzirane vode v hudi zimi, ko ne morejo po vodo ven iz panja.

Pogosto obvelja prepričanje, da se moramo čebelarji pozimi izogibati kopičenju vlage nad zimsko gručo čebel. Preprečiti moramo kapljanje kondenzirane vlage, ki lahko dežuje nazaj na čebeljo gručo in ustvari cikel, v katerem se čebele zmočijo, zato se morajo premikati, da se posuše, zaradi česar se dviga še več toplega zraka, na vrhu se tvori še več kapljic in še več vlage dežuje nazaj na čebele. Čebele v svojih panjih in mi v svojih domovih pa menda želimo prezimiti na toplem in suhem.

Čebelarji vsega sveta izumljajo vse mogoče, pa so se domislili nekateri, da dodajajo odprtine na vrhu panjev, tako se zrak poln vlage odvaja na prosto, ven iz panja. V nakladni panj je mogoče vstaviti notranji pokrov z odprtino, mogoče je odstraniti vmesni pokrov in postrgati zadelavino med zgornjo naklado in streho, mogoče je vstavljati lesene podložke, zobotrebce ali novčiče med zgornjo naklado in streho. Nekateri čebelarji pa raje izvrtajo luknje v panjskih telesih nad ali ob strani panja.

Drugo priljubljeno upravljanje zimskega prezračevanja v nakladnih sistemih je dodajanje deske z lesenimi ostružki, oblanci, slamo, tkanino (stare frotirke, odslužene nogavice ipd.), ki absorbirajo odvečno vlago, stranski odprtine za zračenje na obodu pa preusmerijo vlago navzven. Pazi: vrhnji odtok zraka lahko ustvarja stalni prepih, ki škoduje manj živalnim družinam, ker odvaja skupaj z vlago tudi večino toplote! Šibke družine tako ne bodo preživele do pomladi.

V AŽ panjih preprosto odpremo medišče takrat, ko se začne znova pojavljati zalega sredi zime in se vsled tega poveča kondenzacija.

Zagotavljanje zgornjega vhoda oz. izhoda na panju je priporočljivo na območjih z močno in dolgotrajno snežno odejo, takrat je namreč verjetno, da bo spodnje žrelo blokirano s snegom ali ledom. Poleg odzračevanja zraka, polnega vlage, lahko čebele uporabljajo zgornje panjske odprtine za čistilne izlete sredi zime, da se olajšajo iztrebkov. Toda zgornji vhod tudi odvaja toploto in vlago iz panja in lahko skozi panj ustvari stalno vertikalno gibanje hladnega zraka. Čebele morajo toploto nadomeščati, med pa je potreben za delovanje mišic, ki proizvajajo toploto. Večja kot je izgubljena toplota, več toplote je treba dodatno proizvesti.

Za primerjavo si lahko ogledamo čebelja domovanja v naravi: čebele imajo v drevesnem duplu en sam vhod, običajno blizu dna območja satovja. Notranjo površino obložijo s propolisom. Ni zgornjega vhoda ali drugačne možnosti za odvajanje vlage. Prezimujoče čebelje populacije so običajno majhne, ker je v duplu manj prostora za satje. Narava je pač varčna.

V naših, človeških domovih uporabljamo tanjšo stensko izolacijo z debelejšo podstrešno izolacijo. Vrata in okna imamo praviloma čim bolj zatesnjena, da zmanjšamo prepih, in lahko dodamo izolacijo okoli oken in vrat, da preprečimo vstop hladnega zraka. Manj kot je izolacije zgoraj ali več kot je odpiranja oken in vrat, bolj moramo ogrevati svoj dom, oziroma poleti obratno zaradi ohlajanja s klimatskimi napravami. Toplota in vlaga se kopičita v spalnicah na zgornjem nivoju.

Kondenzacijski panj ima v primerjavi s prezračevalno čebeljo družino prvič, veliko zgornje izolacije, drugič čebele nadzorujejo prezračevaje, kroženje svežega zraka, da preprečijo kopičenje CO2, hkrati pa ohranjajo toploto in vlago, in tretjič, čebelar zagotovi samo en vhod v panj blizu ali na dnu satja, brez zgornjega odzračevanja ali naprave za lovljenje vlage. Zgornja izolacija pomeni, da se zrak, obremenjen z vlago, preusmeri ob straneh, namesto da bi se tvoril kot kapljice vlage nad čebeljo gručo.

Kondenzacijski panj ima dodano izolacijo nad čebeljo gručo in nima zgornjih zračnikov, da bi se izognili prepihu hladnega zraka in izgubi toplote. Zamišljeno je tako, da se 'toplotni bazen' zadrži zgoraj nad gručo, tako čebelam ni treba proizvajati dodatne toplote, da bi nadomestile izgubljeno. Vlaga se ne kondenzira na notranji površini na stropu panja. Razporedi se ob straneh in kroži navzdol. V najhladnejših dneh se lahko pojavi kot led ob steni panja (D. Caron).

Primerna izolacija nad čebeljo gručo zadostuje za zmanjšanje izgube toplote, kar čebelam omogoča, da ponovno 'zajamejo' toploto, namesto da jo odvajajo na zunanjo stran panja. 2 – 3 cm debela plošča iz ekstrudiranega polistirena zagotavlja primerno izolacijo. Izolacijo se obreže, da se prilega teleskopski strehi nakladnega panja, lahko se jo vstavi v škatlo, ki se jo sicer uporablja za vpijanje odvečne vlage z različnimi naravnimi materiali ter prekriva stranice. Ne izolira se nad območjem kopičenja vlage nad škatlo, ker ujeta vlaga v njej izniči izolacijo nad njo.

Nekoč se je za zaščito čebel pozimi pažilo, ovijalo panje in nekateri čebelarji pažijo svoje panje še vedno. Ovoji so lahko papir, les, plastika ali stiropor ipd. Nekoč so čebelarji čez samostoječe panje preko zime postavljali lesen zunanji zaboj, ponekod še vedno. Tudi čebelnjaki so v bistvu zaščita panjev, nekakšno paženje panjev. Prvotni Langstroth panj je bil panj z dvojno steno. Vsekakor pa je zaščita pred vetrom koristna, še posebej, če so panji na izpostavljenem mestu.

Danes so vse bolj pogosti plastični panji. Ena od prednosti je, da poskrbijo za boljšo ohranjenost panja. Vendar pa je večina toplote, ki jo pozimi potencialno izgubijo čebele v zimski gruči, na vrhu panja, ne ob straneh. Iskanje boljše izolacije zgornjega dela panja bo prineslo največ koristi za boljše zimsko preživetje čebeljih družin. V hudih zimah in ob ledenih zimskih vetrovih je učinkovitejše zaprto dno nakladnega panja, tako bodo lahko čebele formirale zimsko gručo v najnižji nakladi.

Zimsko žrelo pustimo odprto, pod plodiščno naklado vstavimo nizko naklado, v smislu visoke podnice. Pod pokrov, nad notranjo pokrivno desko, damo več slojev časopisnega papirja. Nekateri čebelarji ob januarskem dodajanju pogač prekrijejo zgornjo izolacijo s plastjo časopisnega papirja, ki sega cca 5 cm preko panja, pokrov oziroma streha pa ga pritisne ob stranice panja (V.Umeljić).

Slednjič pa – največ nasprotij v čebelarstvu je pri razpravah o gretju panjev pozimi. Nekateri čebelarji zagovarjajo pomen zimske izolacije panjev in električnega ogrevanja, drugi to zavračajo in razpravljajo celo o prezimovanju čebel v hladilnih komorah vsled pretoplih zim zaradi podnebnih sprememb. Kdo bi vedel, kateri skrajneži imajo prav – oboji trdijo, da nimajo zimskih izgub!

Več o prepihu in ohranjanju toplote v panju v American Bee Journal Winter Success, v rubriki Osnove čebelarstva.<\/p>

Ventilacija, zračenje, prepih v čebeljem panju