Bistvo čebele je medonosnost, kar odločno nakazuje že njeno znanstveno ime: Apis mellifera, kar pomeni medonosna čebela. V resnici so čebele pašne živali, pasejo se na različnih pašnih virih v naravi, nabirajo cvetni prah in vse to vnašajo v panj, kjer med izdelajo in ga pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri nabiranju surovin za med opravijo še opraševanje rastlin, k čemur jih je zavezala narava s svojimi prefinjenimi mehanizmi zagotavljanja nadaljevanja vrst in biodiverzitete.<\/p>

Ljudje temu rečemo gospodarski učinki v pridelavi hrane za ljudi. V Evropi je čebela kot opraševalka poljščin za človeka tretja najdragocenejša 'domača' žival, za govedom in prašičem, sledi ji kokoš. Ocenjuje se, da je okoli 40.000 cvetočih rastlin odvisnih od čebel.<\/p>

Čebele torej v panju medičino in mano predelajo v med, cvetni prah pa predstavlja beljakovinsko hrano za čebele. Medičino prenašajo v posebnem delu v zadku in ga imenujemo medeni želodček. Cvetni prah prenašajo v koških na zadnjih nožicah. Na pašo letajo najstarejše čebele - pašne čebele, letalke, zunanje delavke.<\/p>

Med predstavlja baterijo na sončno energijo v temnem čebeljem gnezdu. Rastline sončno energijo ujamejo in jo preoblikujejo v sladkor, ki ga najdemo v medičini. Z njim si postrežejo čebele, ki kemijsko vezano sončno energijo shranjujejo v gnezdu kot med.<\/p>

Čebele gradijo satje iz voska, ki ga proizvajajo v voskovnih žlezah. Med in cvetni prah shranjujejo v šesterokotne celice satja v medišču, enako izdelano satje s celicami pa so zibelke in otroške sobice čebeljega zaroda v plodišču. Čebelarji gojimo čebele v umetnih panjih, kjer živijo čebele v velikih družinah - približno 50.000 članov poleti in okrog 20.000 članov pozimi.<\/p>

Korist od čebel je večja za kmetijstvo zaradi opraševanja kot za čebelarja, ki čebelam pobira med, cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji strup. V Sloveniji je opraševalski servis še vedno brezplačen zaradi več ali manj enakomerne poseljenosti s čebeljimi družinami in večjega deleža ljubiteljskih čebelarjev v odnosu do čebelarjev, ki čebelarijo na dohodek.<\/p>

Vse čebele v panju oz. v čebelji družini so neplodne samice, specializirane so za opravljanje različnih del glede na starost in razvoj žlez v njihovih telesih. Samci troti služijo razmnoževanju in njihova edina funkcija je oploditev matic. Vsaka čebelja družina ima eno matico, ki zalega jajčeca v celice satja. Vsako poletje odloži do 200.000 jajčec.<\/p>

Iz jajčec se izležejo ličinke, ko dovolj zrasejo, se zabubijo vsaka v svoji celici. Čebele delavke se razvijejo iz oplojenih jajčec, troti pa iz neoplojenih jajčec. Čebele delavke v svojem življenju menjajo veliko poklicev, najprej so čistilke, nato graditeljice satja, potem negovalke in dojilje zaroda ter končno še stražarke. Šele v drugem oz. zadnjem obdobju svojega življenja zapustijo čebelje gnezdo in postanejo pašne čebele.<\/p>

Čebele vzgojijo poleti nekaj matic v posebnih celicah, matičnikih. Ličinke hranijo s specialno hrano, matičnim mlečkom. Mlada matica odide samo enkrat v življenju na svatbeni polet, kjer se spraši z veliko troti. Čebele hranijo matico vse življenje z matičnim mlečkom, čebele spremljevalke pa ji posvečajo nego in skrb.<\/p>

Skrb za zarod oz. čebeljo zalego je delo panjskih čebel, to je približno tri tedne po izleženju, ta čas preživijo v temi panja. Sporazumevajo se na več zelo različnih načinov, pri čemer uporabljajo kemijske in mehanske signale. K temu štejemo tudi znameniti čebelji ples, sporazumevanje s plesom.<\/p>

Večinoma so opravila v čebelji družini razdeljena glede na starost čebel, ker se s starostjo spreminja telesni razvoj čebel, razvoj posameznih žlez je v glavnem zaporeden. Nekatera opravila čebele opravljajo vse življenje.<\/p>

Čebele delajo