Prilagajanje podnebnim spremembam<\/p>

Narava je v evolucijskih procesih razvila neš<\/span>teto različ<\/span>ic prež<\/span>ivetja ter množ<\/span>ico rastlinskih in ž<\/span>ivalskih vrst. Okolje na Zemlji se pač<\/span> ž<\/span>e od nekdaj nenehno spreminja. Ž<\/span>ivljenjski pogoji, kot sta podnebje in dostopnost hrane, so bili in so š<\/span>e kar podvrž<\/span>eni spremembam, vč<\/span>asih rahlim, vč<\/span>asih skrajnim, kot jih lahko dož<\/span>ivljamo danes. Naš<\/span> svet nikoli več<\/span> ne bo prav takš<\/span>en, kot ga imamo danes.<\/p>

Č<\/span>ebele sonaravno č<\/span>ebelarijo milijone let pred č<\/span>lovekom<\/p>

Medonosne č<\/span>ebele so v 80 milijonih let razvile edinstveno stopnjo prež<\/span>ivetja na nač<\/span>in, da so zavzele npr. drevesno duplo in si ga prilagodile v kar največ<\/span>ji meri, kar je spet edinstveno na naš<\/span>em planetu: notranje okolje č<\/span>ebeljega panja, njihov dom je v resnici satje, ki ga proizvedejo same s pomoč<\/span>jo voskovnih ž<\/span>lez, temperaturo uravnavajo s pomoč<\/span>jo svoje telesne aktivnosti (drgetanje miš<\/span>ic, mahanje s krili), odvisne pa so od dostopnosti virov hrane (medič<\/span>ina, cvetni prah) in vode iz zunanjega okolja. Z zadelavino (propolisom) se znotraj panja zavarujejo pred š<\/span>kodljivimi zunanji vplivi.<\/p>

Č<\/span>lovek izrablja naravne vire in spreminja podnebje<\/p>

Č<\/span>lovek je tukaj š<\/span>ele borne 4 milijone let, kar je v primerjavi s č<\/span>ebelami res malo. Nastanek in razvoj č<\/span>loveka je tesno povezan z naravnimi in geografskimi spremembami, npr. ledena doba, menjavanje toplih in hladnih obdobij.<\/p>

V svojem č<\/span>asu je uč<\/span>inkovito izrabljal naravne vire in danes smo prič<\/span>a tej uč<\/span>inkovitosti: podnebje in dostopnost hrane zase, za rastlinski in ž<\/span>ivalski svet je spravil na nulo. Ne moremo si več<\/span> zatiskati oč<\/span>i pred katastrofalnimi uč<\/span>inki č<\/span>lovekove prisotnosti, ker so tukaj in so zdaj, so po vsem planetu in pravzaprav ne moremo več<\/span> uč<\/span>inkovito furati pradavninskega modela t.i. ekonomskega preseljevanja.<\/p>

Pitne vode imamo na sicer vodnatem planetu malo, naravne katastrofe so pogoste, naravnih virov je vedno manj in vedno tež<\/span>je je dostopati do njih. V zgodovini je č<\/span>loveš<\/span>tvo prakticiralo milejš<\/span>e ali obsež<\/span>nejš<\/span>e selitve narodov za hrano in vodo, današ<\/span>nje migracije pa prinaš<\/span>ajo ž<\/span>al uč<\/span>inke od slabega na slabš<\/span>e. Vendar ne za vse, za bogate in izbrane je š<\/span>e vedno vsega dovolj - vzamejo pač<\/span> tam, kjer š<\/span>e je. Pri tem pa jim pomagajo drž<\/span>avne oblasti, ki so od nekdaj v funkciji bogatih in moč<\/span>nih.<\/p>

Zeleno in pitno<\/p>

Marec je letos v sklopu dogodkov Zelene prestolnice Evrope pri nas š<\/span>e posebej mesec odgovornega ravnanja z vodo, saj 22. marca obelež<\/span>ujemo svetovni dan voda. Voda je potrebna za nastanek in razvoj ž<\/span>ivljenja, pa naj bo to ž<\/span>ivljenje rastlina, ž<\/span>ival ali č<\/span>lovek. Slovenska metropola je eno od redkih glavnih mest Evrope, kjer lahko pijemo naravno kakovostno pitno vodo.<\/p>

Da bi tako ostalo kar najdlje mogoč<\/span>e, trajnostno zdravemu odnosu č<\/span>loveka do zdrave pitne vode lahko pripomore nekaj podatkov:<\/p>

- ena č<\/span>ebelja druž<\/span>ina za svoj razvoj v obdobju enega leta potrebuje približ<\/span>no 30 litrov zdrave pitne vode, ki jo v panj prinaš<\/span>ajo č<\/span>ebele delavke v mednih ž<\/span>elodč<\/span>kih v starosti 22 do 30 dni; vodnih zalog v panju č<\/span>ebele ne delajo, ampak jo prinaš<\/span>ajo sproti;<\/p>

- koliko vode porabi posamezna vrsta rastline je tež<\/span>ko z gotovostjo preveriti, vemo pa, da vsaka rastlina brez stalnega vira vode v kratkem č<\/span>asu 'dol pade' in se posuš<\/span>i - ž<\/span>ive pa na Zemlji ž<\/span>ivi fosili dreves, ki so stara nekaj tisoč<\/span> let;<\/p>

- Slovenci porabimo na glavo v enem letu približ<\/span>no 43.000 litrov vode!<\/p>

Č<\/span>e bi hoteli kaj dobrega narediti za okolje in vsak zase<\/span> ...<\/p>

... <\/span>bi na obrež<\/span>ja potokov in rek (in š<\/span>e kam) posadili trdož<\/span>ive in prilagodljive vrbe ž<\/span>alujke namesto tujerodne robinije ali rozge. Eno samo skromno dejanje (oziroma dve takš<\/span>ni dejanji, ker je vrba dvodomna) bi potegnilo za seboj mnoge uč<\/span>inke v procesu prilagajanja podnebnim spremembam in ohranitve naravnega okolja.<\/p>

Vrbe so več<\/span>inoma ž<\/span>už<\/span>kocvetke, njihovi opraš<\/span>evalci so č<\/span>ebele in to je njihova prva svež<\/span>a spomladanska hrana. Č<\/span>ebelam tako omogoč<\/span>imo naravni vir hrane v č<\/span>asu, ko ga najbolj potrebujejo za razvoj in razmnož<\/span>evanje. Boljš<\/span>a izbira za č<\/span>ebele je vrba Iva ali madž<\/span>arski križ<\/span>anci. Vrbe niso obč<\/span>utljive na sezonske poplave, uspeš<\/span>no rastejo na rastišč<\/span>ih, kjer se razmere vlage pogosto spreminjajo in kjer menjaje prihaja do poplav in suš<\/span>.<\/p>

Vrba kot obnovljivi naravni vir<\/p>

Vrbe niso dobre samo za č<\/span>ebele, ampak krepijo biodiverziteto na vse mogoče načine<\/span>, uporabne so celo kot gospodarska surovina, skoraj pozabljeno in izumrlo pletivo za koš<\/span>are in podobne lesene 'pletenine' v zelenem gospodarstvu.<\/p>

Rezultat iskanja slik za vrba slike <\/p>

Lubje vrbe se uporablja v zdravilne namene. V preteklosti so za hrano uporabljali mlade kuhane poganjke, posuš<\/span>eno in zmleto notranjo stran lubja so dodajali moki za peko kruha, kot nadomestek za pravi č<\/span>aj so uporabljali liste. Pomembna je tudi tehnič<\/span>na uporabnost vrbe. Les vrbe je primeren za obdelavo. Mlade š<\/span>ibe vrbe se uporabljajo v pletarstvu. Vrba je hitrorastoč<\/span>a rastlina, zato je primerna za vzgojo v zunaj gozdnih nasadih za pridobivanje biomase ali kot surovina<\/span> v papirni industriji. Zaradi moč<\/span>nega koreninskega sistema so uporabne za utrjevanje brež<\/span>in.<\/p>

Pravrbe<\/p>

Vrbe sodijo k najstarejš<\/span>im cvetnicam na Zemlji, saj so njihov cvetni prah in ostanke listov odkrili v krednih kamninah in s tem dokazali njihovo razš<\/span>irjenost ž<\/span>e pred več<\/span> kot 130 milijoni let, v obdobju ž<\/span>ivljenja prač<\/span>ebel. Daleč<\/span> nazaj v č<\/span>asu po ledeni dobi so se vrbe izkazale za pionirke ponovne poselitve, ker so bile sposobne rasti v mejnih ž<\/span>ivljenjskih razmerah.<\/p>

Zelena prihodnost<\/p>

V prihodnosti brez dvoma <\/span>lahko prič<\/span>akujemo tudi pri nas poselitev tistih avtohtonih ali tujerodnih rastlinskih in ž<\/span>ivalskih vrst, ki bodo dovolj hitre v prilagajanju na spremenjene podnebne pogoje, ki jih v glavnem rež<\/span>ira č<\/span>lovek. Ž<\/span>al mu je projekt uš<\/span>el iz rok in velika je verjetnost, da nimamo več<\/span> nadzora nad dogajanjem. Pa tudi sicer modri starci med nami pripovedujejo, da 'č<\/span>lovek obrač<\/span>a, bog obrne'.<\/p>

Voda, čebele, vrbe in človek