Svobodo izražanja zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Ta ščiti pravico posameznikov, da izražajo mnenja, tudi če so provokativna, pretirana ali vznemirjajoča. Slovenska ustava (39. člen) prav tako varuje to temeljno pravico. Vendar primer obsodbe Vinka Vasleta zaradi tvita, nanašajočega se na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, odpira vprašanje, ali slovenska sodišča neupravičeno omejujejo svobodo govora pod pretvezo varovanja osebnega dostojanstva. Vasletov tvit ni kazniv, saj izraz, uporabljen v njem, ni žaljiv, temveč je primerljiv z običajnim pogovornim jezikom, ki opisuje ekscentrično vedenje, zlasti v kontekstu javnega delovanja Kovačeve. Obsodba je neskladna s standardi svobode izražanja, kot jih opredeljujejo EKČP, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in celo slovensko vrhovno sodišče.

Primer Vasle-Kovač: Kaj se je sploh zgodilo<\/strong>

Januarja 2022 je Vinko Vasle na omrežju X objavil tvit: »Kaj ti je deklica, da si tolk fuknjena? Nič mi ni, sam tableta mi včas popusti.«<\/u> Tvit je bil naslovljen na Niko Kovač, javno osebo in aktivistko, znano po svojem infantilnem in delovanju v Inštitutu 8. marec. Kovačeva je vložila zasebno tožbo, trdeč, da jo je tvit razžalil. Kranjsko okrožno sodišče je 4. junija 2025 Vasleta obsodilo in mu naložilo plačilo 1200 evrov odškodnine, pri čemer je poudarilo, da je tvit posegel v Kovačevo dostojanstvo in domnevno prispeval k verbalnim ter fizičnim napadom nanjo, kar je popolna traparija. Kovačeva namreč po mnenju mnogih s svojim ekscentričnim aktivizmom sama povzroča take odzive.

Zaščita širokega spektra izražanja po EKČP<\/strong>

EKČP v 10. členu poudarja, da svoboda izražanja vključuje pravico do izjav, ki lahko »šokirajo, vznemirijo ali žalijo«<\/u>, še posebej, kadar so usmerjene proti javnim osebam. V primeru Handyside proti Združenemu kraljestvu (1976) je ESČP jasno zapisalo, da svoboda govora ščiti tudi mnenja, ki presegajo meje konvencionalnega, saj je to bistvo pluralne družbe. V primeru Lingens proti Avstriji (1986) je sodišče dodatno pojasnilo, da morajo javne osebe, kot so politiki ali aktivisti, prenašati ostrejše kritike, saj so prostovoljno izpostavljene javnemu nadzoru. Tudi če je izjava provokativna ali pretirana, to ne upravičuje sankcij, če prispeva k razpravi o javnih zadevah.

Vasletov tvit je bil očitno satiričen in je uporabil izraz »fuknjena«, ki v slovenskem pogovornem jeziku ni žaljiv, temveč primerljiv z besedami, kot sta »nora« ali »zmešana«. Takšni izrazi pogosto opisujejo ekscentrično ali nenavadno vedenje, zlasti v kontekstu Kovačevega aktivizma, ki je v javnosti pogosto deležen kritik zaradi svojih polarizirajočih stališč. Tvit ni vseboval neposrednih groženj ali pozivov k nasilju, temveč je na posmehljiv način komentiral njeno javno delovanje. Trditi, da je tak izraz kazniv, je nesorazmerno in omejuje svobodo izražanja.

Višji prag za javne osebe je potrdilo tudi slovensko vrhovno sodišče<\/strong>

Slovensko vrhovno sodišče je v več primerih potrdilo široko razlago svobode izražanja, zlasti ko gre za javne osebe. Javne osebe morajo prenašati ostrejše kritike, če te prispevajo k javni razpravi, tudi če so izražene v provokativni obliki. To sodišče poudarja, da subjektivni občutek prizadetosti ni dovolj za obsodbo, temveč mora biti poseg v dostojanstvo jasno nesorazmeren. V primeru Vasleta sodišče ni zadostno upoštevalo, da je Kovačeva javna oseba, katere delovanje v Inštitutu 8. marec pogosto sproža burne odzive. Izraz »fuknjena« ni bolj žaljiv od izraza »nora«, ki v slovenskem jeziku ni obravnavan kot kazniv, zlasti če je povezan z dejanji, ki jih javnost dojema kot nenavadna ali pretirana.<\/p>

Objava ni kazniva, obsodba ni sorazmerna<\/strong><\/p>

Obsodba Vasleta je problematična iz več razlogov.<\/strong>
<\/span> Prvič<\/u>, izraz fuknjena v slovenskem jeziku ni inherentno žaljiv, temveč je pogovorni izraz, ki opisuje ekscentrično vedenje. Če bi Vasle uporabil besedo nora, kar je po pomenu podobno, sodišče najverjetneje ne bi razsodilo v prid Kovačevi. To kaže na arbitrarno razlago, ki ne temelji na objektivnih merilih.
<\/span> Drugič<\/u>, tvit je bil usmerjen proti Kovačevi kot javni osebi, katere aktivizem je predmet javne razprave. ESČP v svojih razsodbah poudarja, da so satire in pretiravanja, ki se nanašajo na javno delovanje, zaščiteni, saj prispevajo k demokratični razpravi.
<\/span> Tretjič<\/u>, sodišče je kot razlog za obsodbo navedlo domnevne posledice tvita, kot so verbalni in fizični napadi na Kovačevo. Vendar ni dokazov, da je Vasletov tvit neposredno povzročil te napade, kar pomeni, da je povezava med tvitom in posledicami špekulativna. Kaznovanje posameznika za dejanja tretjih oseb je neskladno z načeli pravne države in svobode izražanja.<\/p><\/blockquote>

Bistvo svobode govora je raznolikost<\/strong><\/p>

Ljudje se izražamo različno. Nekateri vljudno, drugi posmehljivo, tretji provokativno. Vasletov tvit se morda komu zdi grob po tonu, a ni presegel meja dopustnega izražanja, zlasti ker je bil naslovljen na javno osebo. Trditev, da je nekdo »fuknjen« ali »nor«, ni kaznivo dejanje, temveč odraz raznolikosti jezika in mnenj. Če bi vsakdo, ki se počuti prizadetega zaradi takšnih izrazov, vložil tožbo, bi sodišča postala orodje za obračunavanje osebnih zamer, kar bi ohromilo svobodo govora. Posamezniki bi lahko na podlagi trenutnih meril vlagali serijske tožbe in jih potencialno dobili, kar bi vodilo k razkroju pluralne družbe, ki je eden temeljev demokracije ter človekovih pravic in svoboščin.

<\/p>

Primer Vasle proti Kovač kot kamen v hrbet svobodi izražanja