<\/span><\/span><\/p>

Čebele delajo dan in noč, v vseh letnih časih, še posebej veliko dela opravijo pa v aprilu, maju in juniju. To je čas burnega razvoja čebelje družine, ki vodi najprej v širitev domovanja, potem v razmnoževanje in nato v pripravo zimskih zalog.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Uspeh čebel, ki živijo v družinah, je v delitvi dela in decentraliziranem nadzoru, svoje naredi pa še dobra mera emergence. Izraz emergenca<\/span> pomeni vznikniti, pojaviti se, nastati in preprosta definicija v zvezi z evolucijskim nastankom življenja govori o zavesti, ki se dvigne iz življenja. Emergentne značilnosti celote (čebelje družine) nastajajo iz njenih delov in niso popolnoma neodvisne od njih. Pojem emergence implicira, da gredo te značilnosti na nek pomemben in nov način preko ali celo onstran značilnosti posameznih delov.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

O emergenci v povezavi z zavestjo lahko govorimo tudi pri ljudeh. Izhajamo iz dejstva, da smo zavestni, da imamo to izkustvo, zavestnosti same pa vendar še ne razumemo. Nikakor pa ne dvomimo, da je zavest resnična v ljudeh in verjetno tudi v mnogih živalih. Emergenca je tudi preobrazba čebele, trota ali matice iz bube, nanaša pa se tudi na kompleksnost in samoorganiziranost čebelje družine.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Nove kvalitativne lastnosti, porojene iz interakcij med člani čebelje družine, so opisane kot emergenca. Vedenje čebelje družine na makro ravni - rojenje, gradnja in uporaba satja, raziskovanje zunanjega okolja - izhaja iz manjših korakov v smeri od spodaj navzgor in ne obratno. Prav zato rečemo, da je tudi nadzor decentraliziran<\/span>.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Čebele so občudovanja vredni in pomembni dejavniki naravnega okolja. Še bolj kot to je vznemirljivo drugo dejstvo fenomena čebel: njihov mrežni nadzorni sistem omogoča opazovanje rešitev za zapletena opravila, ki lahko služijo kot izvorni modeli v tehnologiji. Mnoge mehanizme je narava vgradila v zapletene superorganizme. Kolektivni inteligenci čebelje družine sledijo z velikim zanimanjem znanstveniki matematičnih in tehničnih poddisciplin.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Kolektivno inteligenco čebelje družine povezujemo z njenim vedenjem, ker daje vtis, da najde primerne rešitve za opravila in probleme. V čebelji družini obstajajo majhni elementi omejenih zmožnosti v medsebojnem vplivu z okoljem. Tem pripadajo sorodni elementi in vsi skupaj vodijo z delovanjem na mikro ravni v nastanek mikro vzorcev, ti pa dajejo osnovo za 'umetno inteligenco' strojev. Čebelji roj je kot stroj z 'inteligenco roja'.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Čebelje družine oz. njihovi člani niso hierarhično organizirani. Kolektivno vedelje čebel je decentralizirano. <\/span>Vsak posamezen član čebelje družine se obnaša tako, kot bi sam prišel do odločitve. Rezultati teh odločitev so majhne, lokalne spremembe v čebelji družini. Te spremembe so sprožilci za ostale čebele, da se prilagodijo na nove lokalne razmere in da sprejemajo svoje lastne odločitve. Končno je vedenje na makro ravni posamezne čebelje družine samo posledica teh majhnih odločitev.<\/p>

<\/span><\/span><\/p>

Izjeme pa so vedno v vseh primerih, saj prav izjeme potrjujejo pravila. Na prvi pogled je videti, kot bi bila čebelja matica v vlogi poveljujoče kraljice, ker edino ona spolno zrela samica v čebelji družini in bi že zaradi svojega imena morala voditi družino. Izjema je fiziološki odziv čebel delavk na feromon matice, ki preprečuje razvoj ovarijev pri delavkah. Samo zato ima matica reproduktivno prevlado v panju<\/span>, kar pa samo po sebi še ni ukazovanje od zgoraj navzdol.<\/p>

Čebele, pridne in delovne