Po moji oceni se Danska in EU napačno odzivata na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije. Neposredna vojaška invazija bi bila preveč tvegana in kontraproduktivna. Bolj verjeten scenarij je propagandna in hibridna vojna, kjer bi ZDA poskušale prevzeti nadzor nad Grenlandijo prek vplivanja na javno mnenje. Klasičen vojaški napad z invazijo bi bil že zaradi klimatskih razmer in drugih vplivnih dejavnikov kontraproduktiven in celo za ZDA predrag. Grenlandija je privlačna v stabilnem miru, ne v vojaških razmerah. Opazovalec lahko hitro ugotovi, da se Kitajska o tem vprašanju javno skoraj ne odziva, zagotovo pa ni pasivna. Tudi rusija ne drži križem rok, čeprav je prezaposlena z vojno v Ukrajini.<\/strong><\/p>

Beležka<\/em><\/strong>: Grenlandija je najmanj gosto poseljena regija na svetu. Po podatkih iz leta 2023 ima 56.583 prebivalcev na površini 2.166.086 km\/2.<\/em><\/p>

Grenlandija<\/span><\/span>
Če bi želeli v trenutnih geopolitičnih razmerah prevzeti nadzor nad Grenlandijo, bi bila smiselna aktivnost v več korakih z omejeno uporabo vojske brez vojaške sile. Zadati bi si morali vsaj štiri osnovne strateške cilje:
1. Okrepiti, spodbujati in finančno podpreti gibanja za neodvisnost Grenlandije s pravico do samoodločbe
2. S propagando ustvariti negativno podobo Danske kot slabega gospodarja in »zatiralca«
3. Predstaviti sebe kot rešitelja in edinega, ki omogoča napredek s perspektivo za boljše življenje.
4. Referendum in vzpostavitev protektorata<\/p>

V vseh primerih gre seveda za teorije in špekulacije, vendar je istočasno tudi zelo verjetno. Sodobno vojskovanje vse bolj pomeni tudi izogibanje klasičnim oblikam vojskovanja, kjer umirajo ljudje in prihaja do velike materialne škode, zaradi česar se prej ali slej domača javnost obrne proti tovrstnemu posredovanju. V na primer kibernetski vojni so uspehi podprti z odobravanjem in ponosom na lastne tehnološke zmogljivosti, ki istočasno prinašajo tudi dobičke in polnjenje domačega proračuna ter s tem moči države. Nesporna moč države vedno prinaša tudi patriotska čustva in pripadnost. Klasična vojaška moč z vso vojaško industrijo seveda ostaja, vendar vse bolj dobiva drugačen pomen.<\/p>

Najboljši način delovanja v prvi fazi je hibridna vojna – hekerski napadi in manipulacija javnega mnenja. Cilj tega delovanja je sprememba stališča Grenlandcev do Danske in trenutne politično gospodarske situacije ter okrepitev naklonjenosti prebivalstva do ZDA. Predstaviti velike možnosti mednarodnega sodelovanja, zagotovitev varnosti in brez vojaške sile preprečitev vojaškega vdora Kitajske ali celo Rusije oziroma obeh z jasnimi vlogami. Pri tem je pomemben poudarek neodvisno od zahtev ZDA na pomen brutalnosti kršenja človekovih pravic obeh grozečih režimov doma in v svetu.<\/p>

Ekonomski pritisk je lahko orožje<\/strong><\/p>

Grenlandija ima seveda tako kot drugi pravico do samoodločbe. Vendar vedno obstaja vendar. Ta vendar je seveda ekonomska moč ZDA, ki daleč presega Dansko. Danska trenutno vlaga okrog 500 milijonov v različna področja na Grenlandiji in ji s tem omogoča delovanje. V novi dobi bi lahko postalo dodatno vlaganje v infrastrukturo zelo pomembno. Na tem izrazito dragem področju imajo veliko prednost ZDA. In to prav zaradi največje ekonomske moči na svetu. Istočasno bi lahko z velikimi vlaganji na različne načine z mednarodnim vplivom Danski preprečili investicije na tem strateško pomembnem otoku. Za Grenlandijo bo infrastruktura v prihodnosti iz dneva v dan pomembnejša zaradi odpiranja pomorskih poti, ki vodijo skozi njen teritorij.<\/p>

Sistem bi lahko destabilizirali s kibernetskimi napadi<\/strong><\/p>

ZDA imajo izrazito moč na digitalnem področju, ta vpliv pa načrtujejo še povečati. Novi predsednik Trump je že napovedal povečano proizvodnjo mikročipov, ki so strateško pomembni za razvoj digitalnih tehnologij. To potrjujejo visoka vlaganja v nove tovarne izdelave mikročipov in razvoj umetne inteligence. Kdor ima močno razvito digitalno okolje ima tudi večji vpliv in moč pri uporabi kibernetskih in hekerskih oblik napadov. Na drugi strani bodo države, ki tega nimajo veliko bolj ranljive.<\/p>

Kibernetski napad<\/span><\/span><\/p>

Tarče hekerskih in drugih napadov ZDA na Grenlandiji in na Danskem:<\/em><\/p>

Vladne institucije in sistemi, kar ohromi delovanje države (tako na Danskem kot na Grenlandiji), to pa vedno čutijo državljani, kar posledično pomeni padec zaupanja<\/p><\/li>
Napad zlasti elektronskih medijev in socialna omrežja. Z napadi na njih se povzroča vpliv na informiranost bodisi z motnjami ali dezonformacijami oziroma lansiranjem željenih informacij, ki jih oblast morda zaradi svojih interesov blokira<\/p><\/li>
Banke, zavarovalnice in drugi finančni sistemi. Finančni in zavarovalniški sistemi so bistvenega strateškega pomena za vsako državo in za njeno delovanje<\/p><\/li>
Tako imenovani “False flag”. To je oblika vplivanja na prebivalstvo, ki se začnejo organizirati proti lastni vladi (pohodi, protesti, nepokorščina, upor ...).<\/p><\/li><\/ul>

Neposredni politični pritisk na vlado v Kopenhagnu<\/strong><\/p>

ZDA bi lahko vršile tudi neposreden pritisk na posamezne politike. Pritisk vključuje tudi podkupovanje v zameno za podporo pri odcepitvi Grenlandije.
Za to obliko delovanja bi lahko uporabili tudi ameriške korporacije na Danskem in povezane z danskom gospodarstvom.<\/p>
Dolarji - podkupnine<\/span><\/span><\/p>
Po vzpostavitvi nezadovoljstva na Grenlandiji ZDA začmejo z neposrednim pritiskom na Dansko. To vključuje pomoč silam za odcepitev pri ustanavljanju proameriških političnih strank ter prikrito financiranje. Medijski pritiski začnejo poudarjati pomen in moč ZDA ter pravico grenlandskega ljudstva do samoodločbe. Poudarek je na sproščenem načinu ameriškega življenja, odprte možnosti za povezovanje in sodelovanje z Ameriko – svobodno uresničevanje sanj z visoko stopnjo človekovih pravic in svoboščin ter uresničevanje svojih (ameriških) sanj.<\/p>

Ameriška vojska je že itak prisotna na Grenlandiji, kjer ima močno vojaško oporišče Thule Air Base. To bazo je treba okrepiti s številom vojakov, tehnike, in oborožitve ter jo razširili. To početje se pred domačo in svetovno javnostjo upraviči s potrebo po zaščiti otoka pred Rusijo in Kitajsko, kar Grenladci brez resnih nasprotovanj sprejmejo zaradi prej navedene institucionalne destabilizacije in splošnega občutka ogroženosti.
Tako pridemo do faze, ko lahko Amerika v Grenlandijo napoti svetovalce in pogajalce v pomoč grenlandski državni upravi. Za razkazovanje moči se organizirajo močne vojaške vaje na Grenlandiji in bližnjem morju. K sodelovanju pritegnejo tudi na otoku prisotne vojaške zmogljivosti Danske, česar namen je izničenje morebitne napetosti. Vojaki postanejo interoperabilni in s tem povezani.<\/p>
Thule Air Base Grenlandija<\/span><\/span>Ameriška vojska na Grenlandiji<\/span><\/span>Vojak za ekstremni mraz<\/span><\/span>
Sklepna faza je odcepitev z ameriškim protektoratom<\/strong><\/p>

Skupek dogodkov in vpliva na kvaliteto življenja privedejo do velike naklonjenosti do ZDA kot rešitelja. V sklepni fazi se organizira referendum o neodvisnosti od Danske. Z močno podporo Grenlandci izglasujejo odcepitev. Takoj po izglasovani odcepitvi ZDA priznajo neodvisnost Grenlandije in ponudijo strateško partnerstvo ter nadaljevanje ekonomske, politične in vojsške zaščite neodvisnosti, za kar po dogovoru zaprosile nove grenlandske oblasti. Takoj sklenejo ustrezen meddržavni bilateralni sporazum, kar pomeni dejanski ameriški protektorat in popoln vpliv Washingtona.
Na ta način Danska izgubi boj brez vojne, zveza NATO pa ostane pasivna, saj ne gre za vojaško akcijo. To je še posebej pomembno, ker sta obe državi članici te pomembne organizacije. Vojaški spopad dveh članic Nata, ki je zavezan k pomoči napadeni državi, bi bila nedvomno velika nevarnost za razpad te za svetovni mir te pomembne vojaške severnoatlantske organizacije.<\/p>
Zaključek:<\/strong><\/p><\/blockquote>
- ZDA dosežejo nadzor nad Grenlandijo brez enega samega strela
  - Grenlandija kot protektorat “prostovoljno” postane ameriški satelit.
  - Danska in EU ostaneta nemočni, saj gre za “demokratičen proces”.
  - ZDA pridobijo strateški nadzor nad Arktiko, ne da bi sprožile vojno z državo članico Nata. Nato zato ohrani svojo pomembno vlogo v ohranjanju svetovnega miru.
  <\/p><\/li>
- Takšna precej realna in izvedljiva strategija on uresničitev cilja priključitve je bila veliko bolj učinkovit in cenejši način kot bi bila vojaška invazija.<\/p><\/li><\/ul><\/blockquote>

ZDA site in NATO cel – ameriški protektorat na Grenlandiji