Ozadje Merzove odpovedi drugega kroga glasovanja<\/strong><\/p>

V prvem krogu glasovanja za nemškega kanclerja Friedrich Merz, kandidat CDU\/CSU, ni dosegel absolutne večine, potrebne za izvolitev (316 glasov od 630 sedežev). Prejel je le 310 glasov, kljub temu da koalicija CDU\/CSU (208 sedežev) in SPD (120 sedežev) skupaj razpolaga z 328 sedeži. Gre za zgodovinski dogodek, saj prvič po letu 1949 kandidat z zadostno koalicijsko podporo ni bil izvoljen.
Po neuspehu se je Merz po hitrih posvetovanjih z vodstvom CDU\/CSU odločil, da v drugem krogu ne bo več kandidiral. Drugič morajo po nemški ustavi glasovati v roku 14 dni. Odločitev so sprejeli nekaj ur po padcu na glasovanju 6. maja 2025, kar je mnoge presenetilo.<\/strong><\/p>

Naknadno dopolnjen članek dne 9. maja 2025:<\/u> Koalicija se je v nekaj urah konsolidirala in ponovila glasovanje s kandidatom Merzom, ki je postal nemški kancler, vendar s šibko večino. Tako šibka koalicija bo težko uresničevala svoje prvotne cilje. Na bolj konkretno oceno bo treba počkati nekaj mesecev.<\/em> <\/p>

Pomanjkanje podpore znotraj koalicije<\/strong><\/p>

SPD: Socialdemokrati so bili po volitvah 23. februarja 2025 v težkem položaju, saj so dosegli zgolj 16,4 % glasov, kar je njihov najslabši rezultat v zgodovini. Mnogi poslanci SPD so bili skeptični do Merza, ki je CDU\/CSU premaknil desno, zlasti z ostrimi stališči do migracij. Vodja SPD Lars Klingbeil je pred glasovanjem namignil, da podpora Merzu ni samoumevna, ker je članstvo stranke razdeljeno glede vstopa v novo "veliko koalicijo". Očitno je več poslancev SPD glasovalo proti Merzu ali se vzdržalo.
Tudi znotraj lastne stranke Merz ni imel stoodstotne podpore. Njegov pomik bolj desno, ki je vključeval retorike podobne AfD (npr. glede omejevanja migracij), je razjezil bolj zmerne člane stranke, ki so še vedno naklonjeni zgrešeni politiki Angele Merkel.<\/p>

Strateška odločitev<\/strong>

Merz in vodstvo CDU\/CSU so očitno ocenili, bi bilo tvegano iti v drugi krog s kandidatom, ki je bil v prvem krogu poražen. Na ta način poskušajo pridobiti čas za pogajanja in nova usklajevanja, ter iskanje novega kandidata, ki bi bil bolj sprejemljiv tudi za SPD in zmerne člane CDU\/CSU. To nedvomno pomeni, da nova koalicija in nemška vlada ne bo šla na napovedano novo odločno in vplivno pot.<\/p>

Pritisk javnosti in političnih tekmecev<\/strong>

Uspeh AfD (20,8 % glasov, 152 sedežev) na volitvah je povečal pritisk na CDU\/CSU in SPD, da oblikujeta vlado in preprečita nadaljnje krepitev desnice, ki jo vztrajno imenujejo za skrajno. Potem je Merzova predvolilna retorika, ki je deloma podobna AfD otežila sodelovanje z levičarsko SPD. Trenutno veliko koalicijo zavrača tudi velik del javnosti, kar je razvidno iz objav in razprav na socialnih omrežjih.<\/p>

Kakšen je mogoč scenarij<\/strong>

Po nemški ustavi je po neuspehu v prvem krogu predviden drugi krog glasovanja v 14 dneh. Če tudi takrat kandidat ne doseže absolutne večine, sledi tretji krog, kjer zadostuje relativna večina glasov, kar pomeni manjšinjsko vlado. Vendar Merzova odpoved drugega kroga odpira več možnosti.
Stranka CDU\/CSU bi lahko predlagala bolj zmernega kandidata, ki bi bil sprejemljivejši za SPD. V igri sta morda Markus Söder (CSU) ali Daniel Günther (CDU). To bi bil dokončen odmik od napovedane nove politike. Merz je namreč obetal zajezitev ilegalnih migracij, omejevanje vpliva nevladnikov ter njihovega financiranja in predvsem več vpliva na smer delovanja Evropske unije. Obetal se je tudi nov odnos do varnosti in sredstev za obrambo z višanjem sredstev za vojsko in razvoj vojaške industrije.
Če koalicija ne uspe oblikovati vlade, lahko predsednik države razpiše nove volitve. Tega se bojijo, saj bi lahko AfD še okrepila svojo podporo med volivci. Preprečitev novih volitev bo na ta način zgolj podaljšala agonijo, saj bo z izvajanjem take politike na naslednjih volitvah AfD v vsakem primeru dobila še večjo podporo, ki se bo razširila iz vzhoda države tudi na zahod.<\/p>

Veliko bolj trdna bi bila koalicija CDU\/CSU in AfD<\/strong><\/p>

Trenutno stanje v bundestagu:<\/u>
• CDU\/CSU: 28,5 % glasov, 208 sedežev
• AfD: 20,8 % glasov, 152 sedežev
• to je 49,3 % glasov ali
• skupaj 360 sedežev (57,14 % Bundestaga).<\/p><\/blockquote>

Takšna koalicija bi zagotovila stabilno večino, kar bi omogočilo hitro sprejemanje zakonodaje in oblikovanje vlade. Vendar vodja CDU\/CSU je Friedrich Merz sodelovanje z AfD že v startu odločno zavrnil, saj večina etabliranih strank vztrajno obravnava AfD kot skrajno desnico, ki naj bi bila nesprejemljiva za koalicijsko partnerstvo.<\/p>

Dejanska koalicija: CDU\/CSU in SPD<\/strong><\/p>

Koalicija, ki je bila sklenjena aprila 2025 med CDU\/CSU in SPD. Skupaj imata 328 sedežev, kar zadostuje za večino. Ta koalicija povzroča veliko kritik, saj gre za ponovitev že videnih vzorcev, ki pogosto vodijo v kompromise in nezadovoljstvo volivcev. SPD je po volitvah doživela notranje razkole, saj nekateri člani nasprotujejo sodelovanju z Merzem, ki je CDU\/CSU premaknil desno.<\/p>

Za konec<\/strong><\/p>
Hipotetična koalicija CDU\/CSU in AfD bi teoretično omogočila močno vlado, ker je bolj naravna od trenutne. Velika koalicija zaradi velikih nasprotij šibi samo sebe, posledično pa tudi Nemčijo. Nemčija stoji pred izzivom. Če bodo našli ustreznega kandidata (očitno je pogoj neodločnost) za kanclerja in ga potrdili, se bo agonija nadaljevala skozi celotni mandat, če pa bo prišlo do izrednih volitev, se bo AfD nedvomno še okrepila.
Vsekakor bi bila koalicija med CDU\/CSU in AfD veliko bolj naravna od koalicije med CDU\/CSU in socialisti SPD. Težava je v tem, da prvi vidijo AfD kot preveliko konkurenco, drugi pa kot nepremagljivo nasprotje. Strah pred skrajnostjo je še posebej v Nemčiji neumnost, saj je ta strogo prepovedana. Koalicija med CDU\/CSU in AfD bi nedvomno omehčala AfD, CDU\/CSU pa je itak že napovedala zaostritev in premik bolj v desno. Politični interesi žal niso vedno kompatibilni s splošno koristjo. Vidimo, da se to lahko zgodi celo v nasprotju z voljo volivcev.<\/p><\/blockquote>

Merz poražen; Nemčija očitno ne bo šla na novo vplivno pot