<\/p>

Ljudska poimenovanja:<\/span> navadni šipek, divja roža (praoče vrtnic), srblivka (zaradi okusa nezrelega šipka v ustih), trnovlja (trnavost), pasja roža, galtroža, gošavka, šipevje, babji zob, bavec, goščavka, pasja gartroža …<\/span><\/span><\/p>

Rezultat iskanja slik za šipek slike <\/p>

Šipek je od nekdaj cenjen v gospodinjstvu in zdravilstvu, je simbol zdravja, plodnosti in večnega življenja, iskani so njegov sok, olje in semena Po slovenskenski zdravilski zakonodaji spadaja v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Šipek se v prehrani ljudi smatra za sadje in je ena redkih rastlin, ki nas s svojimi plodovi razveseljuje tudi pozno jeseni in pozimi. Po ljudski pripovedi ne obstaja od nekdaj, ampak je nastal, ko sta Marija in Jožef z Jezuščkom bežala v Egipt. Zasledovalci so jima bili že tik za petami, zato sta se bila primorana skriti v trnovo grmovje. Trni so Jezuščka zbodli v ročico in iz kaplje krvi je zrasel šipek.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Šipek je pomemben za čebelje paše, skupaj z drugimi grmovnicami: lesko, krhliko, češminom, drenom, medvedovo hrušico, glogom, malinami, robido, črnim trnom, makovnco, vrbo … <\/span><\/span><\/p>

<\/a><\/p>

Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Šipek uporablja tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, pri katerem se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne. Šipek ni zaman tako zakoreninjen v kulturi naše civilizacije, je namreč rastlina, ki osrečuje in zdravi človeka in njegovo življenjsko okolje v mnogoštevilnih pogledih. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Uporabnost:<\/span> mogoče je zaslužiti z njegovo pridelavo, uporabljajo ga v medicini in lepotnih pripravkih, v prehrani kot pijača ali marmelada, je medovita rastlina, plodove uporabljajo za zdravilni čaj, lahko je brezplačna bodeča ograja, zdravilni pri šipku so tudi čudoviti cvetovi, iz katerih lahko že spomladi naredimo tinkturo. Iz plodov lahko naredimo šipkov liker (šipek, sladkor, tropinovec pustimo 8 dni na toplem in vmes večkrat premešamo, potem precedimo in shranimo v stekleničkah) ali šipkovo vino (enako kot liker, le da ga pustimo stati 1 – 2 meseca).<\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Največ učinkovin vsebuje šipek v čvrsti zrelosti, ko je polne rdeče barve, a še čvrst, vendar kisel in vsaj malo trpek, torej ne preveč okusen. Ko ga dobijo prve slane in se zmehča, vsebnost vitaminov upade, vendar ga nekoliko laže snemo brez posebne priprave kar tam pri grmu, tako da ga s prsti narahlo stisnemo v smeri peclja – ki ga prej, če ni šel samovoljno stran, odstranimo – in pojemo mehko sadno slast, seveda brez nadležnih dlačic.<\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Plodove šipka je najbolje nabirati<\/span> v pozni jeseni in pozimi, saj ga nima smisla nabirati pred prvim mrazom, ko še nima pravega okusa. Pri nabiranju plodov pa je treba nameniti kar največjo pozornost zaščiti oz. oblačilom, ki so odporna proti paranju trnov. Šipek je na grmu izjemno fotogeničen in lep, a za nabiranje vse prej kot prijazen, nabiranje je boj s trni.<\/span><\/span><\/p>

Poleg primerne obleke potrebujemo še primerno vrečo, ki si jo zavežemo okoli pasu, tako bomo imeli prosti obe roki za bojevanje z bodečimi vejami. Najlepši prodovi so vedno prav na vrhu grma in jih je težko doseči, zato se nemalokrat znajdemo v vlogi Trnuljčice, zapleteni v grm.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Če ga imamo posajenega v vrtu, ga je modro dvigniti na močan kol. Tako je omogočen dostop z vseh strani grma, olajšano je nabiranje plodov, pa tudi pridelek se poveča. <\/span>Neoskrbovan grm šipka se razteza po precejšnji površini, ob kolu pa je lepo pospravljen v kup. Oskrbujemo ga podobno kot robide. Je trajnica, tudi to je razlog, da ga umestimo na različne opore, portale ali kombinacije z ograjo, saj čez trnato ograjo res ne bo nihče plezal. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

ŠIPEK, Rosa canina