<\/span><\/p>

Slovensko čebelarstvo morda ob izteku četrtega desetletja več ali manj neučinkovitega spopadanja z varozo prihaja morda znova na začetek, v prvo fazo reševanja (ja, šele reševanja, ne odpravljanja) problematike varoze. Vsi poskusi reševanja čebeljih družin pa bodo ob zaganjanju vika in krika žalostno propadli iz razloga, ki botruje vsem velikim in še tako dobrim zamislim: ne bodo se (še) vzeli skupaj tisti, ki imajo po svoji funkciji in uradni javni uslužbenski dolžnosti zapovedano odpravo varoze v opisu pričakovanih rezultatov zadolžitev. Fej! A samo skupno delo za dosego skupnega cilja je edino sredstvo, ki vodi k obstanku čebel in popolnem zatrtju varoj.<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Zakaj znova o varojah? Zato:<\/span><\/p>

<\/span><\/p>

<\/span>http:\/\/www.czs.si\/objave_podrobno_czs\/7976<\/span><\/span><\/a><\/p>

<\/span><\/p>

Najprej je problem pri samih čebelarjih, ki so po duši in ekonomski orientaciji one man bandi. Ves čas invazije varoj v pretekloh desetletjih vse tako ali drugače vpletene inštitucije kričijo o skupnem zatiranju varoj - vsaj v istem času, po možnosti z enakim sredstvom. Le posamični primeri dobre prakse obstajajo, pa še ti dokazujejo, da ta projekt ni sprejet med čebelarji. <\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Če se sosednja dva čebelarja ne sporazumeta, niso nastopile niti nove okoliščine, kako bi bilo mogoče doseči skupno zatiranje regijsko? Društva že dolgo ne vršijo funkcije povezovanja čebelarjev za skupno dobro, še nabave cukra večina njih ne spelje, izobraževanja šepajo, v upravnih odborih se zbirajo večinoma tisti, ki imajo čas, ki zmanjšujejo število čebeljih družin, ker oboje pač ne gre. Ali se dela, ali pa govori in modro kima. <\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Pri čebelarjih se tudi ne prime obveščanje veterine o izgubah iz preprostega razloga: rešitve ni, jasnih pojasnil propada ni, o vzrokih odmiranja ugiba pa lahko tudi vsak čebelar sam. Ob tem pa v bistvu še varčuje na proračunskih in lastnih sredstvih. Navsezadnje pa pojasnila niti ne rešijo že izgubljenega čebeljega fonda niti ne rešijo finančne izgube, za katero bi končno tudi že moral kdo odgovarjati, ne pa odgovornost naložiti čebelarju na pleča. <\/span><\/p>

<\/span><\/p>

Takšna in podobna zapažanja kažejo na to, da bi morali čebelarji najprej temeljito pomesti pred svojimi pragi, pa pred društvenimi pragi, pa potem šele s prstom kazati, kaj morajo drugi čebelarji ali inštitucije narediti. Žal tudi nova-stara ideja o amitrazu vodi v slepo ulico, preverjanje je mašilo za sicer slabe ukrepe, da se, recimo, vsaj nekaj dela, saj se že lep čas srečujemo z odpornostjo varoj na amitraz ali kumafos.<\/span><\/p>

Varoje, varoje ... in kaj mora narediti nekdo drug

Zvezno o zvezi