Agastache foeniculum, <\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/em>janežev ožep, mehiški ožep<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/em><\/p>

<\/p>

Mehiški ožep (Agastache foeniculum) je izjemno aromatična zelnata trajnica z vonjem po janežu, zato se ga je prijelo ime janežev ožep. Izvira iz Mehike in Severne Amerike ter Kanade in je v svetu že precej razširjen. Mehiškemu je zelo podoben kitajski ožep (Agastache rugosa), le da slednji diši po meti, ne po janežu, ponekod pri nas mu zato pravijo tudi korejska meta. Navadni ožepek (Hyssopus officinalis) kljub podobnemu imenu ni bližnji sorodnik mehiškega ali kitajskega ožepa, čeravno sodi v isto družino ustnatic.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Ožepov rodu Agastache je veliko, vsaj 30 različnih vrst, od katerih je vsaka drugačne barve cvetov, višine, listov, arome in trdoživosti. <\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep je ena najbolj zanesljivih medovitih rastlin za privabljanje čebel, čebel samotark, čmrljev in metuljev. Gre za kompaktno trajnico, ki je ena najdlje cvetočih rastlin, kar jih imamo v vrtovih, saj cvetenje te medovite rastline traja več mesecev in uspešno zagotavlja čebeljo pašo v brezpašni poletni dobi.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep privablja veliko število čebel in metuljev. V svetu so zabeležili preko 30 vrst čebel, ki ga obiskujejo, pa tudi več kot ducat vrst metuljev in med temi tudi nekaj nočnih metuljev, vešč. Gre za eno najbolj iskanih, najbolj zaželenih cvetličnih vrst z vsemi vrstami opraševalcev oziroma žuželk. Prav zato je janežev ožep dragocena rastlina za divje živali.<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep je užitna trajnica z dolgim cvetenjem, z bleščečimi cvetovi. Socvetja na vrhu stebel so dolga 5 – 15 cm, sestavljajo jih drobni cevasti cvetki, ki so zaobljeno razporejeni okoli peclja. Cvetenje traja cca 3 – 4 mesece, pri čemer posamezni cvetki razcvetajo postopoma od spodaj navzgor.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Štirioglata stebla s stranskimi poganjki tvorijo gručasto, grmasto obliko. Ima aromatične liste jajčaste oblike, s fino narezanim robom, cvetovi na vrhu stebel pa tvorijo velika pokončna socvetja. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Zraste do 150 cm v višino na polnem soncu in dobro odcednem zemljišču. Njegovi vijolično modri cvetovi, podobne barve kot so sivkini cvetovi, privabljajo številne vrste čebel in divjih opraševalcev. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Cveti od pozne pomladi do poznega poletja, ob lepem vremenu do zgodnje jeseni (od konca junija do začetka oktobra). <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep je enostavno gojiti. Za uspešno rast in razvoj potrebuje vsaj 45 cm razmika med posamičnimi rastlinami, vrste pa naj bodo vsaj 120 cm narazen. Uspeva na polnem soncu in prenese delno senco. Ugajajo mu peščena do glinasta ilovica z dobro odcednostjo. Ustreza mu suha do srednje vlažna klima, normalno vlažno rastišče, prenaša pa tudi občasno sušo. Uspeval bo tudi na bolj kamnitem področju.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

V delni senci ali na slabem rastišču rastlina ne bo zrasla tako velika kot bi sicer, in bo ustvarila manj cvetov. Tudi preveč mokrote ne ustreza janeževemu ožepu, prekomerna vlaga lahko povzroči listne bolezni, glive in gnilobo korenin, ta pa je usodna zanj.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Semena janeževega ožepa zlahka kalijo z zelo visoko stopnjo kalivosti. Seme potresemo in po gredici in ga nežno potlačimo, da dobi stik z zemljino. Pokrivamo ga ne z zemljo, ker je zelo drobno in hoče kaliti na svetlobi. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Cvetel bo v istem letu julija, če ga sejemo zgodaj spomladi, aprila. Pregosto setev redčimo in morda izpuljene sadike podarimo čebelarju, ki jih bo vesel. Janežev ožep bo rasel hitro in v prvem letu dosegel končno višino. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Ožep se rad zaseje tudi sam, ker se cvetki odpirajo postopoma in tudi seme se tvori postopoma. Ko ožep še cveti zgoraj, se spodaj seme že obletava. Osipanje semen zmanjšamo, če ga porežemo pozno poleti in zgodaj jeseni. V času zimskega mirovanja ali spomladi, ko se dnevi otoplijo, lahko porežemo rastlino do tal. Spomladanski rez bo omogočil žuželkam, ki prezimljajo v suhih steblih, da tam preživijo zimo. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Spomladi imajo prvi listi rahlo vijoličast odtenek, zdrave odrasle rastline pa imajo lepe liste prav do jeseni. Zdrobljeni sveži ali posušeni listi janeževega ožepa oddajajo močan vonj po janežu, zato se listi že dolgo v preteklosti pri različnih ljudstvih uporabljajo za čaj.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Zgodaj jeseni dozorijo semena in takrat jih zlahka naberemo tako, da rastlino nagnemo nad široko posodo in vrh rastline s semeni potresemo. Semena se bodo zlahka sprostila in jih bo veliko, dovolj še za sosede in prijatelje. Semena je treba hraniti na hladnem in suhem mestu. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep je ena zgodnejših spomladanskih trajnic. Listi se pojavijo približno hkrati kot pri ehinaceji (ameriškem slamniku). Ni invaziven, ampak se lokalno širi s samosetvijo, podobno kot pleveli. Višek rastlinic z lahkoto populimo po dežju. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Če želimo v svoj vrt privabiti čebele in druge divje opraševalce – s kratkimi ali dolgimi jezički – je janežev ožep odlična izbira. Je izredno dragocen za medonosne čebele in ga čebelarji v mnogih evropskih in ameriških deželah gojijo za vmesno pašo in za brezpašna obdobja. Dolgo cvetenje te rastline zagotavlja dolgotrajni vir medičine. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Tako kot različne vrste čebel tudi številne vrste dnevnih in nočnih metuljev vneto obiskujejo janežev ožep. Pravablja celo večje vrste metuljev, lastovičarja in monarha. Na pašo pridejo tudi druge žuželke, različni hrošči, ki se hranijo z listjem in obiskujejo cvetove. Več kot je ožepa, več različnih obiskovalcev bo na njem in veliko veselje jih je opazovati. Z malo sreče opazimo celo žuželke, za katere nismo prej vedeli, da obstajajo. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Listi in cvetovi ožepa imajo močno aromo in okus, zato je odporen na srnjad in zajce. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Kot večina rastlin je tudi janežev ožep dovzeten za glivične in druge rastlinske bolezni na listih. Bolezni običajno ne ubijejo rastline, vendar bodo listi neprivlačni na pogled in neprimerni za zdravilne namene ali kulinariko. Dovolj razmika med rastlinami za dober pretok zraka prepreči pojav bolezni. Dovzetnost za bolezni povzroči preveč moče, rastline zalivamo pri zemlji in ne močimo cele rastline. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Za pojav porumenelih listov obstaja več možnih vzrokov, od foliarnih bolezni do gnilobe korenin, slednja je pogostejša. Rastline posadimo v odcedna tla, preverimo drenažo.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep, sadike lahko kupimo v redkih vrtnih centrih, seme pa v večini prodajaln s semeni. Na voljo so semena za različne vrste ožepov vseh mogočih barv, a če želimo privabiti opraševalce, je bolje izbrati stare modro-vijoličaste odtenke.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep je vsestransko uporabna rastlina za različne zasaditve okrog hiše ali čebelnjaka, na vrtu ali 'divjem' travniku. V bistvu kar dobro prenaša različne pogoje osončenosti, višina in oblika grmičkov ustreza formalni gredici, živi meji, obrobi ali vrtu z divjimi rožami. Mogoče ga je gojiti celo v posodah, ki jih lahko prezimimo na prostem v zavetrju.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Kjerkoli ga bomo zasejali in posadili, bo izbira dobra. Lahko ga postavimo ob pot, da se ga bodo ljudje lahko spotoma dotikali ali celo stopali po njem, vsi bomo deležni njegovega vonja po janežu. Dobro se ujema s številnimi drugimi rastlinami – hermelika, vrtnice, ehinaceja, rman. Vse, kar ljubi polno sonce in srednje suhe rastne razmere, bo lepo izpadlo. Odlično je videti v kontrastu z rumenimi cvetovi. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Končno pa je janežev ožep užitna rastlina. Užitni so listi in cvetovi. Primarno se ga uporablja za začimbo, ker ima okus po limoni-meti-sladkem korenu-janežu. Poleg tega, da so listi okras na solatah ali drugih jedeh, se lahko uporabljajo za pripravo okusnega časa in za oromatiziranje žganih pijač. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Liste lahko uživamo surove, lahko jih uporabimo za okras ali jih posušimo za pripravo aromatičnega čaja. Listi imajo rahel okus po janežu s pridihom limone in mete in so res prijetnega okusa. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Cvetove lahko osmukamo s pecljev in jih uporabimo kot okras z okusom limone in janeža na solatah in drugih jedeh. <\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Visoka vrednost janeževega ožepa, ki jo zagotavlja čebelam, je mnoge ameriške čebelarje privedla do tega, da gojijo janežev ožep za proizvodnjo medu. Med ima nežen okus po janežu, limoni in meti. Zasaditev enega hektarja tega ožepa podpira 100 čebeljih družin (Royale's Encyclopedia of Organic Gardening, 1969).<\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Baje so janežev ožep dobro poznali Indjanci; pri 27 različnih indijanskih plemenih je dokumentirana uporaba ožepa kot zdravilo, za hrano in za sladila. Uporabljali so ga kot diuretik, sredstvo za znižanje previsoke telesne temperature, zdravilo za srce, dermatološke težave in zdravilo proti kašlju.<\/span><\/span><\/p>

<\/p>

Janežev ožep proizvaja eterično olje, ki je bogato z antioksidanti in ima protiglivične in protimikrobne lastnosti. Za pridobivanje eteričnega olja ga že dolgo gojijo v Rusijij in Ukrajini.<\/span><\/span><\/p>

OŽEP

Pred akacijo in po njej