Ljudske basni za velike in male otroke:<\/p>

Medved in dren<\/strong><\/p>

<\/span><\/p>

Minila je ledena zima in nastopila je prijetna pomlad. Iz zimskega spanja so se zbudile <\/span>živali, ki nam po<\/span>življajo tople poletne dni. Tudi medved kosmatinec se je za<\/span>čel gibati v svojem brlogu, v katerem je prespal vso zimo. Rad bi bil malce <\/span>še podremal, toda prazen <\/span>želodec gaje opominjal, da je spal dlje kot eno no<\/span>č. Zlezel je torej iz brloga in si <\/span>šel po hrano.

Toda stric mrmra<\/span>č se je zbudil nekam prerano. <\/span>Še cvetja ni videti nikjer, kaj <\/span>šele sad. V tej nadlogi ga sre<\/span>ča lisica. Medved<\/span> ji poto<\/span>ži svojo revo in zvita lisica, od nekdaj medvedu gorka, ga je precej pripravljena speljati na led.

»Prav <\/span>žal mi je,« pravi zvita tetka, »da vam ne morem precej postre<\/span>či z ni<\/span>čemer. Tudi meni sami se tako godi; vse sem <\/span>že prevohala, toda nikjer ni ni<\/span>č dobiti. Samo tamle sem dobila drevo, ki <\/span>že najlep<\/span>še cvete, tam bo najprej sad. Sr<\/span>čno rada vam ga prepustim.«Nato odvede medveda pod lepo cveto<\/span>či dren in pravi: »Le tu ostanite in po<\/span>čakajte sadu; saj vidite, da druga drevesa niti <\/span>še ne cveto, gotovo se bo tu najprej kaj dobilo. Jaz pa grem dalje, dokler ne dobim prav takega drevesa.«Lisica odide in kaj kmalu najde drugod dovolj <\/span>žive<\/span>ža, nespametni kosmatinec pa sede pod dren in <\/span>čaka, kdaj bo pri<\/span>čelo padati zrelo sadje na tla<\/span>. Toda sadu ni bilo.

Jesen se <\/span>že bli<\/span>ža koncu, ko spet pride lisica po isti poti. Kar zagleda medveda, sede<\/span>čega <\/span>še vedno pod drevesom, in ga vpra<\/span>ša: »Kaj pa delate, stric?«»Obljubljenega sadu <\/span>čakam,« ji odgovori medved nejevoljen, »pa ga ni in ni.«Lisica se potuhnjeno nasmeje in re<\/span>če: »Oj, hudobno drevo, ki vam no<\/span>če dati sadu! Glejte, jesen gre <\/span>že h koncu, skoraj bo treba spet iti spat, pa <\/span>še niste dobili nobenega sadu. Jaz sem ravnokar pojedla poslednjo leto<\/span>šnjo hru<\/span>ško.«Ko medved to sli<\/span>ši, sko<\/span>či razka<\/span>čen na drevo in mu zvije vse veje tako, da so <\/span>še zdaj krive.
<\/span><\/p>

-----------------<\/p>

Tudi pri ljudeh se dogaja, da razkačeni človek v sveti jezi obračuna z nekom, ki sploh ni v štoriji. Pravi krivec pa še kar naprej v svetem miru prelisičuje svet.<\/p>

Od kdaj je dren tako skrivenčen