Ženske: Ne padajte v to pravljico o princu - Moški: ženske niso nobena vilinska bitja

Mi smo vsi v začaranem krogu in žalostni, ker nimamo partnerja oz. nesrečni, ker smo s partnerjem, a ne s pravim. Jaz ne vem, če lahko preštejem na prste svojih rok pare, kjer sta moški in ženska res skupaj zaradi ljubezni. Pri večini parov vidim velikansko naveličanost, zdolgočasenost ali pa sekiranje drugega oz. sprijaznjenost s tem, kar je. Trideset let sem že s to osebo. To je moja borba in moja usoda. Bom pač še trideset let. Veste, jaz ne varam. Hm, jaz tudi ne. Ampak na FB-ju srečujem veliko poročenih moških, ki mi dvorijo. Le kako to?

Pa veliko bolečine vidim. Bolečine zaradi iluzije in pričakovanj, ki niso realna.

Vsake toliko časa preberem kakšno pesem o nesrečni ljubezni in skoraj potopim eno nogo vanjo, se že začnem sekirat, ker nimam partnerja, pa ker sem imela toliko partnerjev in zdaj sem sama in tako nesrečna, ker sem tako uboga in single.

Prvič... sploh nisem nesrečna. Drugič... ja sem sama, ampak mi gre veliko bolje kot takrat, ko sem bila v partnerstvih. Tretjič... imam ponudbe... pa... ne, jaz čakam na princa... in če ne, nič.

Drugi ljudje naj bodo kar nesrečni zaradi tega, ker so zaljubljeni v nekoga, ki je nedosegljiv, jaz nisem. Pač nisem v nikogar zaljubljena. Vsake toliko časa se v koga zaljubim, pa me mine. Vsake toliko časa mislim na svoja prejšnja razmerja in si ne morem misliti, kako neumna sem bila, da sem bila s tem ali onim. Potem si rečem, da obstajajo v redu moški na tem svetu. In sploh ne vem, zakaj se obremenjujem z njimi. Zaradi tega, ker sem tako vzgojena in tako programirana.

Torej vsi prijazni moški, ki ste kompatibilni z mano in to morda berete, lep pozdrav. Pozdrav tudi vsem nekompatibilnim. Še vedno lahko komuniciramo med sabo.Zakaj se moram ukvarjati z vami? Kakšna pa je razlika med moškimi in ženskami? Drugačno telo imamo. Drugačne obveznosti nam je dala narava. In to je vse. Lahko živim tudi brez tega, da sem skupaj z moškim. Ne kapiram, kaj se gre Vesolje v tem primeru z mano. A moram začeti pisati nesrečne pesmi? Bljak. Kaj sem vse zamudila? Joj, ničesar. Nisem bila na romantičnih večerjah v dvoje, nisem... aaaaaaaaaaah... tudi misliti se mi ne da več o tem. Grem ležat v posteljo. Zavit se grem v deke in gradit gradove v oblakih. Moškega ne vidim tam... se moram spet sekirat? Ne... to je program. :)