Ženske brez moških

Čeprav sem bila v petih razmerjih se počutim nazaj tako, kot da nikoli nisem bila z moškim. Bila sem vedno z nekom, ki me je kritiziral, ki se je pritoževal nad mano, ki me je pustil na cedilu, ki ni plačeval za najinega otroka ali ki me je izdal.

In zdaj, ko že dolgo nisem z moškim, mi je prav fajn in včasih me je neznostno strah, dabo prišel moški iz mesa in kosti pred mene in bo rekel, da hoče biti z mano.

Moja mama je tudi brez moškega že šestnajst, sedemnajst let... In njen mož, moj oče ni bil veliko prisoten v njenem življenju, tudi, ko sta bila poročena.

Edinib moški, ki je stalno prisoten pri meni, odkar se je rodil, je moj sinko palačinko. Še dobro, da obstaja, ker bi drugače mislila, da na svetu ne obstajajo simpatični in prijazni moški.