Užaljenost

Moja tavelika hči študira na Dunaju in prihaja zelo redko k nam. No, odšla je konec julija in prišla je za novoletne praznike po božiču, 26 decembra. Tamala dva pa sta šla k očetu v Nemčijo 19.decembra, na dan, ko so zažigali Kučanovo knjigo.

Moram reči, da je moja Tavelika izredno kompleksna osebnost in je za vsako figo, ki ji ni po nosu užaljena. Ker rada poje in veliko poje, smo jo vedno na vseh družinskih slavjih prosili, če bi nam kaj pela... Bolj smo jo prosili, bolj je vihala nos...

Jaz sem se naučila, da jo pustim pri miru, se ne obešam nanjo in da samo reagiram takrat, ko pride k meni. Včeraj pride iz svoje sobe in vpraša: "A bosta danes prišla tamala dva?"...Odgovorim ji... ne, pojutrišnjem. Ona dobi takoj tisti svoj srepi pogled, zaloputne z vrati in je užaljena. Ker sem jaz pred enim mesecem rekla, da bosta prišla 29.tega nazaj... zato je tudi ona ostala za božič na Dunaju, saj ga praznuje tam z njeno omico, kjer živi.

In kaj naj jaz zdaj naredim, ker sta si tamala dva premislila, da bosta prišla kasneje? Tamala dva lahko vidita svojega očeta samo za praznike in sicer samo za božič in poleti. Pač, drugače se ne da urediti. In ravno takrat lahko pride Tavelika domov, ker ima tudi ona samo takrat prosto.

Kot da Tavelika nima kaj početi v Ljubljani, kjer ima sošolce in prijatelje...

Potem danes tamala dva pokličeta po skajpu in rečem Taveliki, naj pride, da sta tamaladva na skajpu... in Tavelika noče govorit z njima. Jaz sem žalostna. Tamala dva sta žalostna. :(

No, saj jutri prideta nazaj. :)

Potem potožim moji mami, kakšna je Tavelika, da ni hotela iti na skajp, govoriti s tamalima, pa reče: "Ma vsi ste glih, samo takrat, ko kej rabte, pridete...".

Ugriznila sem se v jezik in si obljubila, da ne bom o tem več govorila.

Ampak me boli, srce me boli. :(