Sram

Zbudila se je v zimskem jutru. Bila je pri sorodnikih. Dvignila se je v postelji in… na svojo grozo opazila, da je spala oblečena. Na kavbojkah je bilo še nekaj ostankov porjavelih listov in blata…

Pomislila je: “Kaj se je zgodilo?” Pa ne da… je spila že spet preveč alkohola in… se ji je utrgal film… “Ne, ne, ne!!!”

Vero je bilo sram. Spet eden od tistih dogodkov, ko se zjutraj zbudi in se ne more spomniti, kaj se je dogajalo zvečer. Oz. noče se spomniti. Kdo jo je pripeljal domov? Najbrž bratranec, ki je šel skupaj z njo na tisto žurko.

OK, pomiriti se mora in pomisliti, kako se je začelo… Šla je z bratrancem na žurko. Ni imela nobenih pričakovanj, šla je pač tja, nekdo jo je povabil. Njen fant je daleč nekje doma in je v tem trenutku sploh ni zanimal. Sploh nikoli ne bo zvedel za to. Prišla je tja in opazila, da je takoj vzbudila pozornost. Že zato, ker pač ni bila iz te vasi. Že zato, ker je bila študentka. No, nekatere od tam je poznala od otroštva naprej, saj je preživela vsake počitnice tam.

Bratranec se je takoj izgubil na drugem koncu. No, Vera je znala obdržati pozornost drugih ljudi... Godilo ji je to, da je bila glavna. Morala je biti glavna. To so bile njene zgodbe, njeno osvajanje. Pomagala si je z nekaj kozarci vina. To je bilo za pomoč. Alkohol ji je hitro stopil v glavo in takrat se je začela nerazsodno obnašati. In ponavadi je bil znak, da je opita to, da je začela govoriti po italijansko. To se ji je že nekajkrat zgodilo.

Ponavadi je bilo vedno tako, da se je zapičila v koga, ki ji je kazal pozornost. To je bil kakšen prav pogumen fant... Tokrat je bila njena žrtev Milan. Opazila ga je že lani, ko so hodili po gostilnah. Milan je bil izredno komunikativen fant. Znal je italijansko… Potem… se Vera ne spomni več natančno. Najbrž je bilo več kozarcev vina. Ali mogoče konjaka…  Potem… začele so se luknje. Ne spomni se. Ve samo, da sta se nekaj prerivala, zunaj za domom, na polju. Od tam to listje. Sram jo je, ne želi niti vedeti, kaj je bilo. Oz. rada bi vedela, kaj se je zgodilo, a jo je nerodno vprašati. Kdo jo je spravil domov, kako je prišla… Upa, da jo ne bo nihče nič vprašal.

Ležala je na postelji in jokala. Zakaj to počne? Zakaj se ne more kontrolirati? Prekleti alkohol! Kaj se je zgodilo? Jo je poslil? Sploh noče vedeti. Tudi če jo je, je to sama hotela, če ne, ne bi pila alkohola. Zakaj se potem tega ne spomni? Ker se sploh noče spomniti.