Smrt... kaj se zgodi, ko nekdo naredi samomor...

Pred dvema letoma se je moja hči iz prvega zakona začela čudno obnašati, ko je prišla k meni. Živela je namreč pri očetu. Moj prvi mož - imenujmo ga Dietrich je bil zelo odtujen in se je že takrat, ko sva bila poročena in sva dobila najino hčer čudno obnašal. Ni skrbel za mene in otroka, po letu skupnega življenja je kar prenehal govoriti z mano in začel zahtevati, da naj se ločiva. Meni še na kraj pameti ni prišlo, da bi se ločila, jaz sem hotel biti z njim skupaj, imeti še otroke... To je bila dobra šola zame, ker je bolj, ko sem jaz hotela biti z njim skupaj, bolj je on hotel iti narazen.  Kljub temu, da sva poiskala strokovno pomoč, ni bilo bolje in na koncu sva se čez štiri leta ločila. 

Kakorkoli, jaz sem se potem čez dve leti spet poročila in dobila še dva otroka. Se spet ločila in živela potem sama z otroci, hči pa je takrat živela pri prvem možu. Po vsem tistem, ko sva se z možem ločila, je imel še eno zvezo z žensko, ki je očitno videla, da on se pa ne bo hotel poročiti in imeti otrok in je potem pobegnila "na varno".

Jaz sem zelo trpela... ampak narediti nisem mogla nič, lahko sem samo opazovala, kaj se dogaja... Potem, ko mi je moja hči povedala, da ima njen oče raka in da se hoče ubiti, ker noče iti na kemoterapijo, sem jo prosila, naj Dietrichu pove za Grabovoja in da so vse bolezni ozdravljive. Dietrich se je z vsemi skregal, samo z njo se je pogovarjal. Živel je daleč stran iz mesta in samo ona je vedela, kje je, samo z njo se je družil in pogovarjal. Potem se je enkrat srečal z njo, in povedal, da je to zadnjič.... in ona je šla z njim na sestanek, a takrat ni bilo nič... V resnici se je ubil kasneje. Obesil se je. 

No, karkoli, zakaj sploh o tem pišem... Dva meseca po njegovi smrti sem se z nekom pogovarjala na Fejsbuku, z nekom, ki "vidi" druge energije in ljudi in rekel, mi je, da poleg moje hčerke na sliki stoji en moški. Vprašala sem ga, če je to Dietrich, je rekel, da ja. Povedal mi je, da je v atrsalu, ni šel sploh do Boga. Tako se zgodi s samomorilci, kot sem kasneje slišala. Potem mi je povedal, kaj mi ima on za povedat in sicer... da mu je zelo žal, ker nas je vse prizadel in da nas ima zelo rad. Da je to, kar je naredil zelo neumno in sebično. In da ga skrbi za najino hči. Sem mu rekla, naj ga nikar ne skrbi, da sem jaz za to tukaj. In naj gre k Bogu in naj poskrbi za samega sebe, tako, kot ima pač vodstvo.

Potem sem v zvezi z Dietrichom vprašala tudi Inno Jarovajo, ampak v naglici nisem mogla točno, spraševala sem jo samo za mojo hčer. Naslednjič, ko bom šla k njej, pa se bom točno informairala tudi o Dietrichu, če naj delam "vstajenje" zanj ali kaj. 

Kaj sem hotela s tem zapisom povedati? Da smrti ni. Dietrich je zbolel za rakom, a se ni hotel zdraviti... pač hotel je oditi, potem pa, ko je "odšel" je videl, da pravzaprav nikamor ne more uiti. In da mu je žal, ker je odšel, a druge pač nima... Vsak človek ima svojo zgodbo, svoje vodstvo in svojo nalogo v tej kreaciji, kjer smo vsi skupaj. In noben človek ne more nikamor pobegniti, vsi skupaj smo eno. Ne moreš neobstajati. Ne moreš uiti. Ne moreš zbežati. Če si bolan, ozdravi, obstaja poleg medicine še veliko načinov. Če si ostarel, potem se pomladi, obstaja veliko načinov za pomladitev. Če si umrl, najdi nekoga, ki je živ in zna principe vstajenja, ki se jih vsak lahko nauči in "vstani" tistega človeka. 

Vsi smo v tej kreaciji, nihče ne more umreti, tudi, če si želi in vse gre nenehno naprej in spreminja svojo obliko. Vsi smo energija. In vsi smo kreirani s strani Stvarnika, ki je naš Oče. Nikamor ne moremo zbežati, nikamor ne moremo izginiti.