Pomisleki pred špeglom II. (deep edition)

Danes je torek in spet en trenutek,

ko se sprašujem, zakaj sem to jaz.

V zrcalu je prazen in neznan obraz.

Kam grem naprej? Pojma nimam.

Ne vem niti tega, zakaj se zanimam.

Ko gledam skoz' okno, umazano, motno,

na ulico temno, meglo zamegljeno,

ne vidim ničesar, a mi je vseeno.

Ta svet okrog mene je krut in temačen,

ta svet ne bo nikdar, nikoli drugačen,

dokler bodo ulice vse zamegljene,

rešitve problemov pa nezavršene.

...od lakote samih požrešnih ljudi...

Ta svet se nikoli ne bo nič spremenil,

če se bo vsak človek sam vase zaklenil.

In nič proti krutosti ne bo naredil.

In nič proti groznim grozotam ukrenil,

...ustavimo pa jih lahko samo mi...

Zdaj delam na tem in se trudim pošteno,

da to mesto naše bo kmalu zeleno.

Zdaj čakam, da se mi nekdo še pridruži

in z mano ves sneg onesnažen še spluži.

To plast pod plastjo ledu bomo odkrili

in s tem bomo cel širni svet otoplili.

(Skylar Oakins, 15 let)