O smrti... kaj je sploh smrt... kako komunicirati s človekom po smrti

Smrt je ločitev duše od človeškega telesa. To je vse, kar je na smrti. Smrt ne predstavlja nobenega konca. Vsak dan oziroma vsako noč "umremo", saj duša po našem spancu zaplava po Vesolju. Če se zjutraj vrnemo v svoje telo, smo živi, če se ne vrnemo v svoje telo nazaj, smo mrtvi.

V današnjem času je ogormno raziskav, kaj se zgodi po smrti in samo tisti, ki so na nizki stopnji zavesti bodo rekli, da je smrt konec, da se živi samo enkrat in da se ne dogaja nič po smrti. Tako sem mislila tudi jaz do mojega 16.leta življenja, ko je umrl moj fant, kar je bilo hkrati velika gibalna sila, saj sem hotela ugotoviti, kaj se je z njim zgodilo in kaj se sploh zgodi po smrti... Na kocu sem 40 let zatem prišla do Grabovoja, ki mi je pokazal, kaj se zgodi po smrti... no, to sem že prej vedela, tega mi ni pokazal on, on mi je dal trdno preprićanje, da smrti sploh ni in da bodo vsi, ki so umrli, vstali. Kdaj bodo vstali, to določa Bog, ne morejo pa "vstati" brez pomoči človeka, ki jim mora pri tem pomagat.

Kje naj začnem s pisanjem o smrti, tej velikanski tabu temi, ki je popolnoma skrita človeku in popolnoma neznana in ljudem povzroča strahovite travme, da si ljudje sploh ne upajo živeti?

Bom pisala o svojih izkušnjah s tem, kar seveda najbolje. Moj oče je umrl 15.marca 1998, dan po njegovem 63.rojstnem dnevu. Takrat seveda še nisem vedela za grabovoja, zanj sem prvič slišala leta 2014 in mu nisem mogla pomagat, čeprav sem naredila v njegovi bolezni z rakom vse, kar je bilo v moji moči in česa sem se lahko spomnila... Delala sem mu "touch-assist"...to je tehnika, ki smo jo delali v scientologiji za lajšanje bolečin,... negovala sem ga, dokler je bil še doma, mu kuhala, potem pa sem z majhnim otrokom šla nazaj na Dunaj, kjer sem takrat živela.Prišla sem posebej nazaj zato, da sem bila ob njem...potem pa sem šla dva tedna preden je umrl spet nazaj in prišla nazaj na njegov pogreb. To je bil zadnji pogreb, na katerega sem šla. Ne hodim na pogrebe. Verjamem v večno življenje človeka.

Po pogrebu mojega očeta sem šla nazaj na Dunaj in tam bila do leta 2005, ko sem se vrnila nazaj. Začela sem pisati blog in takrat sem imela eno rubriko "Pogovor z očetom", v kateri sem se pogovarjala z njim, popolnoma enako, kot bi bil živ. Saj je živ, samo ni v fizičnem telesu. Od takrat sem opazila ogromno znakov, ki naj bi mi jih pošiljal on, za katre so rekli mediji. Enkrat je rekla ena ženska, da bom dobila belo rožo in da je ta od njega... in zgodilo se je. Takrat sem hodila na angelske delavnice k Teji Melinc in Cristy Žmahar... Teja mi je večkrat kanalizirala sporočila, da kje on stoji in kaj mi sporoča.

Potem pa smo pri Cristy imeli komunikacijo s pokojniki in vsak od nas si je moral izbrati eno umrlo osebo, ki so jo morali ostali prepoznati. Jaz sem si seveda izbrala svojega očeta. Začudo ni bilo nič posebnega, kar mi je sporočil takrat, kar ne bi že vedela, a je bilo zelo emocionalno.Jokala sem jaz in jokali so tudi nekateri drugi. Rekel je, da spremlja moje pisanje od trentuka, ko sem pisala blog, da me kritike ne smejo prestrašiti in da moram nadaljevati, ker on ve, da je to moje poslantvo. Potem je rekel, preko drugih udeležencev nekaj stvari, ki jih niti slulajno ne bi mogel nihče vedeti, ki ne bi poznal mene in njega in kar seveda ni zanimivo za javnost. Ravno tako je povedal, da me ima v mislih kot "melanholično punčko"... kar sem vedno bila, če pomislim na svoje otroštvo. In še, da nam ne sme biti žal, ker je umrl, takrat, ko je in da nismo mi krivi, da je umrl, tako je pač hotel in je šel. (takrat še nisem vedela za Grabovoja)

Naslednjič sem se z njim pogovarjala z enim jasnovidcem, ki je v bistvu govoril o mojem prvem možu, ki je naredil samomor in je stal na fotografiji poleg moje hčerke (videl ga je, da stoji ob fotografiji, čeprav ga seveda ni bilo za druge)... in ta moj umrli mož se je kar naekrta spremenil v mojega očeta, ki je rekel, da ga skrbi za mojo hčer in da jo moramo čuvati.

Potem sem bila na delavnici in konzultacijah pri Antonini Trunovi (l.2016), ki  mi je predala sporočilo mojega očeta in mi točno povedala, kako se dela za vstajenje ljudi. 

Lani pa sem bila trikrat pri Inni Jarovaji in dvakrat sem jo vprašala za sporočilo od mojega očeta. Rekla je, da se je nekajkrat materialniziral v svoje telo, da ve, da sem ga opazila in da mu je žal, da me je tega strah, vendar da še noče priti nazaj, ker je na "učenju".