O moji strini, ki je slüžila pri Milostivi

Naša strina Kata je bila od moje matere (=babice) sestra. Hodila v hrvaško Zagorje delat kak služkinja. Največ pa je bila v Zagrebi pri Milostivi in pri Gosponu. Veliko ljudi je hodilu v Zagorje iskat delo. Moški so delali na polju in gozdovih, ženske pa po hišaj. Dostikrat su šle domov k svojim. Kata su živeli pri nas, saj niso meli svoje familije. Domov su prihajali vsaka dva meseca. Deca smu ju kumaj čakali, saj nam je fseli (=vedno) kaj sladkuga prnesla.

Naši mami je prinesla dosta blaga od Milostive, saj je mama bila švelja (=šivilja). A največji dar so pa bile Krašove napolitanke. Bile so na plehnatom tajejri (tajer= krožnik) šestnajst jih je bilou gor. Strina so tak dugu tajejre nosili ka je vsak meu svojega. Te su šče pa materi prnesli svüevni cuker (=svilene). To so bili posebni dišeči bomboni, napolnjeni s kremo, ki jih je dubila matera. Strijci Matjaši, ka nam je seli (=vedno) ribe noso pa su prinesli pepireke za cigaretline pa tubak. Strijc Matjaš su tudi pipu kadijli.

Strina su nam kuhali in pekli krüj, mama su te meli bole čas za decu pa za šivaje. Matera pa su vüni na sunci sedeli. Strina su pua (=spet) šli nazaj sluižit pa su se z vlakun pelali u Zagreb. Te su pa mama za Milustivu poslali vrhje (=kisla smetana), kisilak (=skuta), bilice (=jajca) pa še kakšo tikvino olje (=bučno olje). Jako lepu smo se razumeli, pa so jaku dobra duša bili.

Lepo ti je, lepo ti je Zagorje zeleno,

več je lepši Zagreb bejli grad.