NIKOLI IT SPAT SKREGAN

Včeraj sem imela prvi konflikt z mojim dragim… Pogovarjala sva se o temnih straneh. Rekel mi je, da je nekoč bil z žensko s črnim srcem. To je bila pravzaprav njegova zadnja ženska – pred petnajstimi leti… Pogovarjala sva se o tem, kako je hotel pozabiti na strašno bolečino, ko se mu je ubila njegova draga v prometni nesreči in odšla točno takrat, ko ji je hotel kupiti zaročni prstan… Kako je menjaval žensko za žensko po tem in tako skušal pozabiti na bolečino. Kako se je čutil z vsako žensko bolj praznega. Bolj nesrečnega. Kako jim je uničeval družine…

Najprej je imel žensko za žensko, potem pa… po popolnem zlomu je popolnoma nehal spati z ženskami. Tako se človek kaznuje…

Vprašala sem ga, če se še vedno čuti krivega. In je rekel, da ne, da mu je Bog oprostil. Sem ga vprašala, če se je kateri opravičil oz. popravil škodo. Je rekel, da sta za tango potrebna dva.

Potem pa… se mu je kar naenkrat zmešalo… Začel mi je popat svoje odgovore od prej gor… sploh mi ni odgovarjal na moja vprašanja, ampak mi je samo limal odgovore… Sem vedela, da se je zgodilo nekaj grdega… Ura je bila blizu polnoč. Enkrat sva se že zmenila, da bova poskrbela drug za drugega, če se komu sfuzla ali da je žalosten ali agresiven ali karkoli… se bo drugi umaknil in bo počakal, da se stvari umirijo.

Je rekel, da je že pozno in da ne more razmišljat in da pojdiva spat.

In jaz: “lahko noč”. Nobenih poljubčkov in srčkov. Izključim chat.

Ura je nekaj minut do polnoči. Začutim tako žalost… Začnem poslušati nek tejp, da bi se zamotila. Ne pomaga. Še vedno sem žalostna… Skregala sem se z dragim za brezveze.

In potem je tako… deset minut. Oba pestujeva svojo trmo in svojo žalost. Stalno preverjam na mejlu, če je kakšna pošta od njega… Poslušam indijansko glasbo, ki mi jo je poslal… njegovi predniki so Indijanci…

In 10 minut čez polnoč pride njegovo sporočilo. :) )))))))))))))))))))))) Srce mi poskoči! :) Da mu je hudo, da je bil frustriran zaradi tega, kar sva govorila. Če mu lahko oprostim… In jaz njemu nazaj. Seveda, dragi. Zdaj vem, da te imam res rada. Tako mi je hudo, če pride do tega, žalostna sem, saj ne vem, kaj sem rekla narobe. In on… Prosim, ne bodi žalostna, nič nisi naredila narobe, strlo mi bo srce. In jaz nazaj… vse je ok. Sladke sanje in lahko noč.

Tako… in nisva šla spat skregana. ;)

Prvič, ko sva bila žalostna zaradi tega, da sva sploh “skupaj” je bilo pred dvema tednoma, ko sva se začela pogovarjat in sem jaz rekla, da je brez veze, da se sploh pogovarjava, ker mene tale “chat” ubija. In kaj, če bi se delala, da se sploh “ne poznava” in bi se kar nehala pogovarjat.

Nekaj časa je bil zvečer mir. Žalostni mir.  Potem mi je poslal mejl, da je v redu, če jaz mislim, da je tako. Ampak… zakaj da se njemu vedno dogaja to, da mu hoče nekdo iztrgati srce iz njegovih prsi. Zakaj ga Bog tako kaznuje…

No… seveda sva se potem spet začela pogovarjat. ;)

Če tako premišljujem, sva se midva v teh dveh – treh tednih nenehnega tipkanja zvečer zmenila in pogovorila več kot se marsikdo v vsej svoji zvezi z nekom. 

Enkrat sva se menila, kako lahko moški in ženska živita leta in leta skupaj in sploh ne seksata. Kako lahko žensko boli glava… ali kakršen razlog že najdejo ljudje, da nimajo nežnosti en z drugim. Kako je meni do seksa samo, če se me drugi dotakne. Meni tudi. Kako sva si podobna! Kako lahko dva človeka živita skupaj, ne da bi se pogovarjala… Zame nemogoča zgodba. Kako lahko leta in leta živiš z nekom, pa zelo dobro veš, da ni prava oseba?  To je misterij, ki ga ne bom nikoli razumela. Bila sem v dovolj groznih odnosih z moškim, da mi je kristalno jasno, česa nočem.

In res mi ni treba biti z nekom, ki me ignorira, ki me ponižuje, ki laže, ki se gre igrice z mano…

In če sem z nekom skupaj, potem sem cela z njim skupaj. Stoprocentna. In če sem z nekom skupaj, potem mu ne lažem. Mi na kraj pameti ne pade. Potem se ukvarjam z njegovimi problemi, saj so to moji problemi. Potem mu pomagam, da pride ven iz žalosti. Potem se osredotočam na njegove pozitivne lastnosti. In če ima samo eno pozitivno lastnost od desetih lastnosti, potem se osredotočam samo na to.

Če bi se ljudje začeli osredotočati na to, kar je v drugemu dobrega, ne pa slabega… bi bil na Zemlji mir. :)

Včeraj sem mu govorila o ljubezni med kraljem Salomonom in kraljico iz Sabe, o kateri piše Doreen Virtue. Doreen je pravzaprav kanalizirala kraljico od Sabe. To pomeni, da ji je ona, se pravi duh kraljice od Sabe, narekoval, kaj naj piše. Če vas zanima, si nabavite knjigo, je v slovenščini. Gre za ljubezensko zgodbo. Kraljica od Sabe je slišala za kralja Salomona in se zaljubila vanj. In celo življenje se je pripravljala za ljubezen z njim. Opisuje s strašno lepim jezikom, kako je zaljubljena vanj.Nikoli ga ni videla!!! Nikoli ni imela nobenega stika z njim, razen s svojo ptico, ki ji je prinašala sporočila od njega. Potem je enkrat šla k njemu na obisk. Mislim, da je bila pri njemu samo en teden ali en mesec… Spala sta skupaj in ona je zanosila. Potem je ona šla domov. In to je bilo vse. Ona piše še naprej, kako noro ga ljubi in kako jo njen otrok spominja nanj.

Ja, to je ljubezen. 

Ne pa to, da se najdeta nekje dva človeka in se čez dve leti ločita. Po možnosti imata otroka, preko katerega se potem borita. Ali pa… da te nekdo po treh letih zapusti in te popolnoma blokira in muči, noče več komunicirati s tabo.  V glavnem, kako je lahko grozno, to vem in o tem ne bom več …

Osredotočam se na večno, na tiho, na sladko ljubezen…