Nič, kar delajo drugi ni zaradi vas!

Leta 2006 sem nič hudega sluteč začela pisati blog. Ravno sem prišla iz dolgoletnega življenja v sekti na Dunaju in moje življenje tukaj se mi je zdelo kot prihod na svobodo.

Pisala sem tako kot vedno. O sebi, kaj se mi je dogajalo in pridobila veliko bralcev in tudi veliko takih, ki sem jim šla v nos. Zaradi tega, ker so me tako napadli sem šla iz portala v portal in pristala na mojem lastnem strežniku. Bila sem dve leti "prijateljica" z osebo A (nobenih imen, kdor hoče koga prepoznat, je v redu in drugače... si misli, kar si pač hočeš).

Oseba A je tudi pisala blog, vsak dan sva si pisali komentarje. Ona mi je bila posebej zanimiva, ker mi je bila podobna, pisala je o svojih otrocih ipd. Opazila sem, da je oseba A zelo kritična do tistih, ki pri njej komentirajo, zelo primitivna in prostaška. Nekajkrat sem ji rekla, naj se lepše obnaša do nič hudega hotečih komentatorjev. Potem pa je enkrat znorela, rekla, da sem jaz zakompleksana, ničvredna, da nikoli nisem v življenju nič naredila in da mi je od zdaj naprej pri njej prepovedano komentirati.

To je bilo v letu 2009, potem, ko me je čez noč zapustil moški, s katerim sem živela tri leta. Nekje takrat mi je neka vedeževalka povedala, da se mi bodo vsa razmerja, ki niso iskrena sesula.

Od takrat je oseba A napisala ničkoli komentarjev in postov o meni, nekajkrat napopala penise v poste in potem vse zbrisala. Nekajkrat sem pri njej komentirala, a me je vedno izbrisala. In potem me je nehala omenjat, razen kdaj, ko me je kdo omenil, ali je kdo kaj rekel o meni, ali je prebrala kje, da sem jaz kakšno osebo kam pripeljala.

In zdaj spet berem pri njej... sploh me ne omenja z imenom, ker ji gre moje ime in vse v zvezi z mano na bruhanje... pravi: 

Nasprotno pa je dobrota one druge od vrha do tal zašita, polepljena, skrpana. Zakaj? Ker poka, ker je lažna, ker je dvolična. :) Jaz menda vem. Omenite ji moje ime, pa boste videli kakšna je v resnici. Jaz sem njena bolečina, kadar se midve zapneva se točno vidi kakšna je v resnici. In kdor si njo vzame za blogersko botro, ne more biti dosti drugačen. Razen, če se izkaže, da se je z izbiro botre uštel. :)  Jasno je, da se midve druga druge izogibaval. Fer. Poznava svoje moči, veva kako potekajo najini fajti in da ni konca, dokler ni konec. Dobro bi bilo, da bi torej tudi vsi tisti, ki jih vzame pod svoje blogersko okrilje, vedeli, kako zadeve funkcionirajo. Ker če bo Ana vzela v svoje okrilje koga in bo ta na mojem blogu napisal, da me ima rad, bom vedela, da je sicer malo usekan, ker je to napisal xy osebi, da pa ni dvoličen. Če bo pa to napisala oseba, ki je pod okriljem one druge, pa vem, da je dvolična in je samo vprašanje časa, kdaj bo izpod maske pogledal tisti drugi jaz. In je pogledal. (to je od tukaj) 

Torej... najmanj, kar sem jaz, sem dvolična.:)

**********

Oseba B in sovraštvo do mene je izbruhnilo ob istem času in obe sta oven po horoskopu, tako kot moja mama... s katero sem se celo življenje borila. Ojojojojoj... Učitelji? :)

Oseba B je jasnovidka oz. prerokinja, ki jo vsi poznajo. V tistem času, ko sem se skregala z osebo A, je oseba B bila moja "velika prijateljica". Zakaj me je ta začela napadat? Ker sem povedala, kaj je počela njena prijateljica na internetu, s katero sta se "ljubčkali" in objemali vsak dan na Siolu.

Naenkrat sem jaz postala ničvredna, da se stalno hvalim s svojo izobrazbo (kdor me pozna ve, da jaz tega ne počnem) in da njeni prijateljici ne segam niti do kolen, Pa rekla je, da hočem imeti njenega moškega, zato, ker sem enkrat pri njemu komentirala. To je bilo na Siolu zelo mučno, ker je stalno grdo o meni pisala, doseči pa nisi mogel nič, saj je nihče ni mogel ustaviti.

Ko sem hotela priti na PW, sem najprej videla, da je ona tukaj, pa sem si rekla...o neeeeeeeeee.... Pa sem potem vseeno prišla in na koncu mi je oseba B rekla, naj pozabiva zamere iz preteklosti. In sem rekla v redu. Do včeraj, ko pri njej berem: 

Lažje prenesem poraz kot zmago!

Če hoče nekdo obdržati zmago, se mora zelo truditi. Če je poražen, se samo umakne.

P.S.

Na PW-lu sem poraženka. Zmaga je v rokah Dajane Babič-

Zato se raje umikam.

***

Poraz je modra odločitev.

***

Resnici na ljubo nikoli nisem tekmovala z nikomer, le sama s sabo.

Priznati poraz sebi je velik uspeh.

Tudi to šteje.

????

Prosim? O kakšni moji zmagi govori? Zakaj so ljudje tako obremenjeni z mano? Prisežem, da sem ju vedno pustila, naj delata, kaj hočeta.Kaj pa bi lahko naredila, saj niti komentirati nisem mogla tam. Nekaj časa sem bila obremenjena s tem, ker sta me tako skenslali in tako grdo o meni govorili. potem pa sem ju pustila pri miru. Naredila jima nisem nič slabega. Nikoli ju nisem videla v živo in si nisem želela njunega prijateljstva. Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi z eno ali drugo tekmovala. V čem le? Vsak ima svojo nalogo in svoj namen v življenju. Naučila sem se, da pustim ljudi, ki me ne marajo na miru. Ne drezam v ljudi in jih pustim, da počnejo, kar počnejo. Ko sta me napadali mi je bilo grozno, nekaj časa sem premišljevala, da bi ju tožila, potem pa sem si mislila, daj pusti v maloro vse skupaj in se ne sekiraj

Zdaj pa, ko sta me spet začeli napadati... 

Kot pravi Miguel Ruiz: Ne jemljite ničesar osebno! Nič, kar delajo drugi ni zaradi vas. Kar drugi rečejo in delajo je projekcija njihove lastne resničnosti, njihovih lastnih sanj. Ko ste imuni na mnenja in dela drugih, ne boste več žrtev nepotrebnega trpljenja.