NA POMOČ, IMAM NAJSTNICO

Tole sem dobila po mejlu od virtualne znanke in z njenim dovoljenjem objavljam na blogu:

Lepo pozdravljeni!
Na vas se obračam z eno veliko prošnjo.Imava 14 letno hči,ki ima že skoraj vso osnovno šolo probleme. Najprej so bili to majhni, ki so počasi z njo rastli. V šoli obiskuje psihologinjo-a je do nje dobila mržnjo, tako tudi do sociologinje .Do 6.razreda je bila po uspehu odlična ,sedaj pa je tako padla  po uspehu,da ne  vemo a bo zdelala 9 razred z dobrim uspehom.Kljub temu,da ji z možem stojiva ob strani,čutim,da jo izgubljava,ker čuti do naju le bes in vidi v naju le finančno podporo.Začela je kadit,lansko leto so naju z šole obvestili,da je imela porezane noge,letos si je svoje lepe dolge lase za ušesom zabrila,itd.Je človek,ki ima močni značaj in ji nič ne seže do srca.

Padlo že toliko kazni pa ni nič pomagalo.Kdor ji hoče pomagat je za njo sovražnik,kdor pa ji hoče slabo je njen prijatelj.Za prijatelje izbira same ljudi z čudnimi frizurami in pirsingi-emo tipe.Sošolci in sošolke so jo v šoli odpikali zaradi laži.Na njo se obračajo samo takrat,ko je treba v šoli všpičit kakšno bedarijo,pa si je ne upajo,pa vedo,da jo bo S. brez problema.Imamo eno družinsko prijateljico,ki je psihologinja,pa jo je moja S. na polni črti odpikala,češ ,da z njo ne bo sodelovala,ker so vsi logopedi ,psihologi in sociologi isto sranje-pardon izrazu.Za prijateljico pa ima eno deklico,ki je njene starosti.Punca sicer odličnjakinja,bila je njena sošolka,pa je preskočila razred,ker je res bila pridna in sposobna.Pred časom so se ji ločili starši in zdaj sta si ena drugi v oporo.Imela sem že razgovor s to deklico,ker sem mislila,da kot njena prijateljica,mi bo lahko pomagala pa sem se uštela.S. mi je prišla naprej z besedami,ki vem da niso bile njene,ker to ni njeno izražanje.Najbolj me je strah tega,ker je od njene prijateljice mama prebrala v njenem dnevniku,da ona v srenji šoli kadi  kadi travo in da sta s S. obe so trpina,ki trpita zaradi staršev in okolice.
Kaj narediti?Sedaj hodi v OŠ še v domači kraj jeseni pa gre v Maribor,takrat se nama bo pa z možem tak zmešalo.

lp NN

***

moj odgovor:

Draga NN,

tisti, ki je kdaj malo pozorneje bral moj blog, ve, kakšne probleme sem imela s svojo najstnico. Naj malo opišem, kaj se nama je z najstarejšo hčerko vse v sedemnajst letih zgodilo… Ko je bila stara dve leti me je njen oče udaril pred njo. Potem se je odselil k svoji materi nazaj in zahteval ločitev. Jaz sem bila poročena z njim na papirju še eno leto, potem sva se uradno ločila. Ker sem bila ločena (živeli smo na Dunaju, njen oče je Avstrijec) in jaz nisem bila pet let poročena z njim (takrat so imeli tak zakon, ni bila še EU), sem ostala brez papirjev za delo. Njen oče ni nikoli plačeval preživnine, še zdaj je ne.

Potem sem se spet poročila, njen očim jo je vzel za svojo… dokler se nista rodila Tamauček in Tamaučica. Potem je postal nasilen do nje – svoje pastorke in do mene. Čez pet let sem se ločila in smo se preselili v Ljubljano k njenem drugem očimu.

No, ona ni šla z nami, ostala je pri očetu na Dunaju (da bi dokončala šolsko leto) in potem sem imela dva procesa na sodišču, ker je napisala sodniku, da bi raje ostala pri očetu na Dunaju (ki nikoli ni skrbel zanjo in ni plačeval), kot pri meni, ker jaz da sem stroga in stalno kričim.

Pa sem šla na sodišče in… si je premislila. Takrat je bila stara enajst let.

Čez dve leti nas je zapustil njen drugi očim. To je bila njena tretja izguba!  Pri trinajstih letih!

Meni se je takrat od bolečine skoraj zmešalo. Spravljala sem se na vsakogar, če mi je karkoli rekel, posebej seveda nanjo. Nekajkrat sem jo zlasala in strašno grdo sem kričala nanjo. Potem sem se vzela v roke in si obljubila, da je ne bom nikoli več udarila. Sploh pa ne po glavi. In je nisem. 

A ona se je začela takrat grozno do mene obnašat. Bila je v šestem razredu… Hodila je ob sedmih zvečer iz šole (ni upala domov, ker sem jo jaz tako kritizirala), nehala je hodit na vaje solo-petja, ki sem ji jih jaz tako težko zrihtala, da je učiteljica klicala mene po telefonu, kje da je. Lagala je. Govorila je po telefonu z njenimi prijatelji, da je imela 430 evrov računa…

itd…

Potem smo se preselili k moji mami. 

Kako je bilo grozno dve leti. 

Zadnjih nekaj mesecev pa ni nič več grozno. 

Kaj se je spremenilo? Jaz sem se spremenila. Ne kritiziram več svoje mame. Ne kritiziram več svoje najstarejše hčerke. Ko zagledam vse razmetano (to mene najbolj razbesni), globoko diham. In je bolje. Včasih kaj pospravi, včasih ne. V šoli je postala zelo dobra, same petke in štirice. Mogoče ima to zveze tudi s tem, da se ne osredotočam na to, kaj ona dela narobe? 

Še vedno ni tako, da bi živeli v raju, skupaj. A enostavno nimam več histeričnih napadov, če ne naredi tako kot jaz hočem. In prej sem imela to vsak teden.  Ne govorim ji več, da je njen oče slab, ker ne plačuje preživnine…

Razumeš? Vse sem obrnila. Ni se zgodilo v enem dnevu. Ni se spremenila v enem dnevu. Točno vem, kdaj jo moram pustiti pri miru in jo pustim. 

Tudi ona si je naredila pirsing in se je meni zlagala, da ni “taprav”. A ga je dala stran (mislim, da ga v šoli pri enem predmetu ne smejo imeti).

Las si sicer ni zastrigla, a si vsak teden barva lase.

Glede rezanja pa… to je trend. In to kaže, da si otrok želi pozornosti. Vse, kar lahko naredite za otroka je to, da ga ne kritizirate in ne iščite v njem slabih reči!

Glede marihuane… to mora vsak probat… to ne pomeni, da bo začela z mamili ali karkoli. Mislim, da se najstnik začne drogirati takrat, ko res nima občutka, da ga ima kdo rad. V tem vašem primeru ni tako.  Enostavno se sprijaznite s tem, da mora iti skozi to fazo in imejte jo radi kljub vsemu.

Pa srečno vsem!