Moram napisat nekaj... zakaj se počutim tako blaženo...

Začel si ti. Pravzaprav je Vesolje začelo pošiljati tvoje inicialke na registrske tablice avtov, ki so vozili mimo mene. Kadarkoli se vozim s kolesom po Ljubljani, gledam na črke in številke na registrskih tablicah, ki mi dajejo znake. Vsake toliko časa sem se zamislila... ma, kaj pomenijo te začetnice? Pa zakaj on? Od kje zdaj to?

Potem sem pogledala svoje življenje in se zamislila. Vedno sem si želela točno takega partnerja, kot si ti. Vedno sem te iskala... Od vedno. Točno takega, kot si ti. In potem mi začne Vesolje pošiljati znake... ja... Dajančiči...on je...on je... Čaki mal... nemogoče... ampak vseeno, če malo pomislim... zakaj pa ne? Takrat me skoraj katalpultira od sreče med zvezde. Problem je v tem, da ne smem nikomur povedat, kdo je to. Niti nočem nikomur povedat, da ne bom slišala... to je nemogoče... tega sploh nočem slišat, da je nemogoče... hočem sanjati!

Situacija je več kot zakomplicirana. Ampak nič hudega. Pri meni je bilo vedno vse zakomplicirano. :) Sprašujem angelsko ploščo in vprašam, če bova kdaj skupaj, pa odgovori včasih ja, včasih ne...Ko odgovori ne... hočem raztrgati tvojo sliko, ampak se zadržim...

Mogoče pa je to narobno vodstvo... zakaj se mi potem stalno prikazujejo tvoje inicialke... Oh... kako sladko je sanjati o tem, da bi bila midva skupaj... Oh... kako najnorejše in najlepejše bi bilo to. Saj sem imela kar nekaj odnosov z moškimi, ampak za vse sem čisto na začetku vedela, da ni pravi. Pač veš, da ni taprav.

In ja... stalno sem govorila drugim ljudem, da morajo imeti najprej same sebe radi in potem bo prišel tisti, ki jim je namenjen. Sam od sebe. Boš prišel sam od sebe  k meni? Se bo vse obrnilo tako, da bova skupaj? Tudi, če nikoli ne bova... že sama misel, da bi lahko bila skupaj s tabo me spravlja ob pamet od sreče. Počutim se blaženo, počutim se srečno, počutim se izpolnjeno.,.. počutim se, da plavam, letim od sreče... pa sploh nimam razloga za srečo... ja imam... moje sanje... pa saj sploh ni nič, samo neke sanje so... 

Zadnja leta so bila v mojem življenju zelo žalostna in težka. Čistila sem se utvar, premišljevala sem, kaj se mi dogaja, prebijala sem se skozi življenje s tako muko... in če zdaj pomislim... seveda je imelo vse smisel... Seveda se pripravlja nekaj velikega... Ah...tako sladko je, presladko je ***