KRIKI IZ OTROŠKE SOBE

Včeraj sem nekaj delala v svoji sobi, ki je poleg otroške sobe, iz katere so se slišali kriki. Ti so bili najprej tihi, ne preveč glasni. Ker sem navajena na njihovo kričanje, žgolenje, kruljenje, renčanje in kokodakanje… in ker sem vedela, kaj punci počneta, sem ob polglasnih krikih samo skomignila z rameni in delala svoje stvari naprej.

Potem pa naenkrat glasen krik, ki je pretresel temelje stavbe: “Au! Au! Auuuuuuuuuuuu! Boli, boliiiiiiiiiiiiiii!!!!!.

Vstala sem in odprla vrata in našla Taveliko, ki je Tamaučici pulila obrvi in “brke”. Tamaučici sem rekla, da ima lepe obrvi in da si jih ni treba dati puliti, če jo tako strašno boli.

In Tamaučica je rekla, da imam prav. In da ima tega “lepotičenja” res poln kufer.