Ko sva se s psom srečala na brvi

Moj ajtek je z drugimi delavci delal na Muri. To je bila njegova služba. Biu je büraši.Büraši so bili tisti, ki so tlakovali rokave Mure in jih speljevali v glavno struge reke. Dostakrat so ti delavci vozili nas otroke s čolni. Prestopili smo s čolna na brod pa se vozili z brodon.

Brod je stal na Muri in je prežaval potnike in živino iz enega brega na drugi. Takrat ni bilo nobenega mosta na Muri in je to bilo edino prevozno sredstvo čez reko. Brodar je bil izkušeni voznik, ki je to cel dan delal.  Na brodu je imel hišico. Posebnost broda pa so bile težke verige, ki so bile v vodi. Istočasno je tudilovil ribe. Brod je poganjal brodar z velikim veslom. Posebnost so bile težke, jeklene vrvi, na katere je bil brod pripet. Na hišici je bil križ, ki je simbolično čuval brod in potnike. Vsakič, ko je prišel do konca, je imel zvonec, ki je zazvonil. Na brodu so se vozili kmetje z vozom in naš ajtek, ki je “prejk” šel po travo. Na samem brodu je bilo lahko dvajset – trideset ljudi. Na brodu so bili lahko vozovi, kolesa, ko pa so zgradili most na Bistrici, je brod nehal voziti.

Büraši so delali celi dan. Po več dni skupaj. Najprej so morali narediti kocke iz cementa, in vse so prepletali s šibjem in blatom, da so luknjo (rokav) zadelali. Vmes so malo počivali. Dostakrat sem jaz nesla ajteku jesti. Mama mi je pripravila culo, v skledi pa jesti (oljov graj, pa še kakšno slanino)…

Ednouk sem šla čez brv s culo na rami…pa  pride pes nasproti, nisva mogla ne naprej ne nazaj in me je vrgel v vodo. Jesti se je razsulo in kaj zdaj… Jokala sem, šla sem nazaj in mama je hitro naredila cvrtino (=ocvrte bilice… mešana jajca).

Ajtek je bil name hudi in je rekel: “Tij šmrkla, ge hodiš tak dugu s ton jestivinon. Ka sen jas že lačen.” Pišta je pravu: “Ve pa, pusti deklijčku pri miri, kak je vrla.”

Itak san drgouč ravnu tak šla, pa nesla ajteku jesti, pesa pa nejsan nikdar več srečala.

To je za danes vse, drgouč pa de puali ka drugoga, bole luštnuga in vesijeloga.