KO SI NABIJEM MUZIKO

Nabijem si muziko do daske… aaaaaaaaaaaaaaaa muzika je moja odrešiteljica, moja tolažljivka, moj psihiater, ki točno ve, kaj je narobe z mano, ki pozna zdravilo, ki mi pošlje smaragdno svetlobo, ki odganja od mene vse vampirje, vse strahove, vse, ki bi me lahko ranili, zapustili, me grdo pogledali, me prevarali, varali, me mučili, tepli, mi vzeli otroke, mi vzeli srce, mi vzeli sanje, mi vzeli dušo.

Muzika je moja varnost, moj zaščitni balon, v katerem vstopim tako, da prižgem na play in se počutim “notri” popolnoma svobodno.

Zdaj razumem, zakaj smo tako zadrogirani z glasbo in zakaj so hipiji naredili z muziko tako revolucijo. In še prej rock and roll. No… od prej pa ne vemo, saj nismo imeli nobenega shranjevalca zvoka… Zvok… zvok je bil na začetku, pred besedo… pred mislijo. ;)

Muzika je seks, muzika je droga, muzika je orgazem, muzika je zdravilo, muzika je psihiater, v muziki je domišljija, muzika je odrešitev, muzika je blaznost, kjer si lahko nor, muzika je norenje v levo in v desno in v krogu. Je premikanje telesa po ritmu, ki je tako noro dober, da boli.

Muzika lahko spremeni naše stanje zavesti. Ne vem, kdo je že to rekel. Morda piše v Koranu.