Kdo pri vas kuha?

Mark me vpraša včeraj, kdo pri nas kuha… Ker jaz sem začela s konverzacijo, da imam v telesu gotovo parazite (poslušala sem en tejp o parazitih v našem telesu), ker imam velik trebuh in jem pa malo in tudi gibljem se veliko. In poleg tega imam parazit, ki mi je naredil kožo na skalpu v… pač… ne bom razlagala tukaj… 

In drugače, kdo pri nas v bistvu kuha? eeee, nobeden. Otroci jedo v šoli, in ko ni šole, je panika. OK, včeraj sem jaz naredila krompir, tamala dva sta pomagal lupit in Maučica je naredila solato. In spekla sem piščanca v pečici. Nič lažjega, daš piščanca v ror in se cmari, dokler se ne speče.

Tamaučica kuha. Zna skuhat že vse živo. Včeraj zvečer je naredila zase in za svojega bratca klobase in jajca na oko. Obnašata se kot mož in žena. 

In kaj ti ješ, Dajana, me vpraša…

Jao, ne maram vprašanj o hrani, ker je to ena tema, kjer imajo ljudje napačna prepričanja in učijo druge itd. In mi je popolnoma vseeno, kaj jem… sadje, zelenjava oreški… to je to, kar jem.

Ne jem nič od mesa, ne smem jesti kaj že… čebule, česna, fižola, zelja, vsega kar napenja in kar bi požrla z očmi. 

Jem muesli z jogurtom in od tega se mi že želodec obrača.  Ja, bi jedla ribe, če bi se jih dalo kupit narejene, tako kot lani, kjer je bil en kombi z ribami. Pa so ga prepovedali in ga letos ni.  Da bi pa sama delala ribe, jih čistila in popsravljala potem cel dan kuhinjo za tem… Se mi ne da. Raje pač ne jem.

Drugače pa sploh ne jem kuhane hrane. No, kdaj pa kdaj. Kuhana hrana uniči vse kemijske sestavine in je v bistvu škodljiva za človeka.

In on… aaaaaa kuhano hrano je treba jest, vsaj enkrat na dan.

In jaz njemu… ne, napačno prepričanje.

In potem mu rečem, da se morava nehat o tem pogovarjat, ker se lahko zgodi,l da se bova spet “ločila” in meni je to področje enostavno “krneki” za se pogovarjat.

Pa sva se pač pogovarjala nekaj drugega.