KAKŠNO VESELJE!

Moram napisat nekaj, kar je pomembno zame in za mojo družino. V začetku leta smo imeli s Tamaučkom velik šok, ko je bila njegova prva ocena pri slovenščini dve (“komaj dve” je rekla učiteljica).

Oktobra smo ga “prijeli” in v krompirjevih počitnicah je moral prebrati  vse, kar so se do takrat učili in moram reči, da nisva vsega naredila… Vsak dan sva brala, delala matematiko in pisala. Učil se je tudi s svojo babico, da sem jaz lahko hodila na skupinske vaje na fitnes popoldan…

Potem sem šla novembra na govorilne ure pri angleščini in… me je malo stiskalo pri srcu, ko mi je razlagala, kaj vse je narobe z njim…. Ko je prišel iz božičnih počitnic pri očetu je šele upal povedati, da je dobil pri geometriji 2 in pri slovenščini ena…

Ah, nič, nismo delali prevelike drame in se učili naprej. Prejšnji teden sem bila na govorilnih urah, kjer je učiteljica potrdila, da so se otroci po prvem šoku (po novem se v šoli začne ocenjevanje šele v četrtem razredu) popravili.

In potem priskaklja ves vesel in srečen, mi miga z obrvmi in bliska z očmi in mi reče… “Ugani, kaj se je zgodilo! Ugani, kaj se je zgodilo!”

In jaz: “Petko si dobil.”

In on: “Ja. Ugani kje.”

Jaz: “Po moje pri matematiki, če si tako vesel!”

In on: “Ja, ja, ja, ja ja!!! Sem ti reku, da si želim dobit petko in sem jo dubu!”

In potem smo vsi skakali od veselja!!!!

Januar 18th, 2012 at 12:47