KAKO RAD IMAM SVOJO SESTRICO

Grem s Tamaučkom in Tamaučico iz igrišča v trgovino. Tamaučica zaostane. Drži nos in hodi za nama. Užaljena je že spet zaradi nevemčesa. Vedno bolj počasna je. Odločim se, da je ne bom čakala in greva s Tamaučkom naprej.

Rečem Tamaučku, naj počaka pred trgovino. Iščem stvari po trgovini, ki jih moram kupiti… In kar naenkrat zagledam prodajalko, kako začudeno gleda proti vratom. Pogledam še jaz… Tamauček kleči na tleh pred vrati trgovine… in drži sključene roke v molitvi. Ga pokličem in vprašam, kaj je?

Reče: “Molim, da pride sestrica nazaj”.

Pogledam naokoli … in jo zagledam na stopnicah pred vrati bloka. Dam mu ključ in mu rečem, naj počakata name doma.

Ko pridem domov, vprašam Tamaučico, kako je prišla domov, da je nisva videla.

“Ah, okol trgovine, pač”, reče popolnoma nezainteresirano. Že zdavnaj je v drugem filmu.

Tamaučka vprašam, kaj je molil in je rekel: “Ja… Angela varuha… in na koncu sem prosil Boga, da pride Tamaučica nazaj”.

“Jo imaš zelo rad, ane?”, ga vprašam.

“Ja”, odgovori, me stisne in zacepeta.