IMAM ŠE ENO URO ČASA, DA SE PRIPRAVIM NA SLAVNOSTNO KOSILO

Imam še eno uro in pol časa, da se pripravim na slavnostno kosilo
Danes ima Dragi rojstni dan. Včeraj sva bila (kot že po navadi) skregana … On je rekel, da bo prišel sem, pa potem ni prišel oz. je rekel, da nikjer ni rekel, da bo 100% prišel. Naredila sem velikansko dramo, metala sem krožnike in vaze po kuhinji oz. beri: uničila sem svoj twitter (ki ga lahko neovirano “daš nazaj” v 30 dneh…).

Včeraj je bil torej “tihi dan”. Jaz sem poslušala svoje učitelje na temo, da ni vse v življenju samo gor, gor, gor, je tudi dol, dol, dol… kaj narediti, ko gledaš realnosti v oči, in tega ne maraš…

On pa je šel na svojo 80 kilometrsko turo s kolesom. In… do devetih zvečer ni bilo niti pisma niti razglednice. Iz kuhinje (=chata) pa sem ga blokirala. Aja, pa poslala sem mu dva mejla, da je to nepreklicno zadnjič in kako, da me ni prišel pogledat in koliko časa bom še morala čakat in dokazovat, da sem stabilna itd itd… in pustim mu samo mejl, drugače pa ne sme komunicirat z mano, ker jaz nočem imeti “nekoga”, ki je na tisoče kilometrov oddaljen od mene in sam tipkam lahko po chatu, telefona pa ne uporabljamo, ker nismo še dovolj stabilni…

Uglavnem…

Jaz se on desetih zvečer “spomnim”, da mi je mogoče že napisal odgovor nazaj.

Pridem v mejl… pa tam… njegovo žalostno pisemce… kaj da mi je tako grdega naredil, da ga nočem nazaj… spet nekaj v francoščini (= ker ve, da postanem “mehka”, ko govori po francosko).

In jaz ga seveda takoj odblokiram na chatu.

Mi reče: A veš, da sem danes komaj kolesaril, veter sem imel stalno v obraz.

jaz: Kaj si pa mislil? So bile tvoje misli težke? Seveda so bile, če pa sva se kregala, preden si šel in kar odšel si, brez pozdrava…

on: Pa res! Mislil sem… “prekleti veter”…

jaz: Moral bi sam sebe potolažit in obrniti misli, reči bi moral: “ljubim te, veter”

In potem se veselo pogovarjava oz. tipkava do enajstih, ko postane izredno utrujen… kar začutim v svojih kosteh.

OK, lupčkesrčkelupčkesrčke lahkonoč palepospančki

jaz: Aja, jutri je tvoj rojstni dan, a ga boš praznoval?

on: h? a mi bereš misli, ravno to sem ti hotel povedat, jutri grem z Larsom in Greto na kosilo v en chic lokal

jaz: (se čisto malo smilim sama sebi, ker bi jaz seveda tudi rada bila zraven), o super!!!!

on: lahko noč, draga

jaz: lahko noč, dragi

***

Naslednje jutro se dobiva na chatu in se pogovarjava nekaj… o čem že… a ja o Nielu Armstrongu in kako Amerikanci gledajo nanj in zakaj ni imel nobenih intervjujev za časa življenja… in on… bil je zelo tih človek… In mi da link do pesmi ELP-ja, ki jo ima rad. Wow, iste pesmi sva poslušala, ko sva bila mlada… No, saj sva še vedno mlada…

In potem reče: Draga, zdaj bom moral končat, ker se moram pripravit na kosilo, tako se veselim, tako se veseeeeeeeeeeeeeeeeeeelim

jaz: (požrem slino in od žalosti, da ne morem biti zraven, se mi pokaže virtualna solza v očesu, ki je on ne more videti) Koliko je še do kosila?

on: Ura in pol.

jaz: A toliko časa rabiš? Si boš dal make-up gor ali kaj

on: Moram se obrit, posesat stanovanje, se oblečt… in čas tako teeeeečeeeee. Saj pol, ko pridem nazaj, se slišiva, ane, draga?

jaz: Da, dragi. Imej se lepo!

(28.8.2012)