deset devet osem sedem šest pet štiri tri dva ena srečno novo leto!!!!!

Moja nova leta so bila do zdaj bolj ali manj žalostna. Niso bila tisto, kar sem pričakovala… Ali sem bila žalostna, ker tistega, s katerim sem hotela biti za ta “najsvetlejši trenutek leta” ni bilo (ne vem, od kje imamo to butasto prepričanje…), ali pa je bil, pa sva se “držala”.

Nekako sem imela v glavi… da mi nekaj manjka, da bi morala imeti kakšno noro zabavo… zabavo vseh zabav… da je nekaj narobe z mano, če tega nimam. Dokler mi letos ni končno naredilo klik v glavi. 

No, pa naredimo rezime, kako je Dajančiči praznovala Silvestrovo:

do leta 1977 pri starših v malem prečudovitem primorskem mestecu… protokol… ananas (dokler ga nisi mogel kupiti v trgovini, tako kot pomaranče je bil pri nas samo za novo leto), francoska solata (od nekje sem dobila občutek, da ne bo prišlo novo leto, če ne bo tega), biftek (velja isto kot za francosko solato), rumove kroglice (jih je delala moja mama nekaj časa, potem pa je nehala… škoda)

leta 1977/78… smo že živeli v Ljubljani, moje prvo novo leto pri petnajstletnikih, starih približno toliko kot jaz… imela sem nalepljene zvezdice okoli oči… jokala zaradi prve izdaje ljubimca, ki je bil z drugo punco (pa ravno za novo leto!)… prvič pobegnil od doma po polnoči, da starši sploh niso opazili

leta 1978/79… nekaj podobnega kot prejšnje leto, le da me je razdvajala misel na mojo prvo ljubezen, ki je bila v bolnšnici (=umrl je čez dva meseca in pol… )

leta 1979/80… bila skupaj z enim fantom in čakala, da bo prišel po mene (kot je obljubil), pa ni… poskočila ob vsakem telefonskem klicu in vsakem avtu, ki je pripeljal pred naš blok…… to je bilo zadnje novo leto s Titom, umrl čez štiri mesece…

leta 1980/81… se ne spomnim… bila sem s prvim pravim fantom… enkrat smo bili v vikendu nekoga nekje v Istri, pa sem prespala novo leto in bila jezna, ko me je ob novem letu prebudil in mi hotel voščiti. 

leta 1988/93… bila z drugim fantom… enkrat smo šli silvestrovat v Turista… cela klapa… in so metali petarde po tleh, takrat so množično začeli težit s petardami… to je bila moja najbolj mondena silvestrska zabava, ki je bila prav brezvezna. Enkrat v tem času sem bila tudi zunaj na ulici. Pa ni bilo nič posebnega.

od leta 1994 do 2004 sem “praznovala”  novo leto na Dunaju. V glavnem v stanovanju, kjer sem gledala za novo leto skozi okno. Mislim, da sem bila dvakrat na silvestrovanju v Centru. Tudi, če bi gledala televizijo. Mater, kaj za boga vedno pričakujemo od drugih, da nas bodo zabavali. Moramo biti zadovoljni sami s sabo in potem bo vse prišlo k nam.

od leta 2005 do 2008 – novo leto z mojim zadnjim, nič posebnega, ob novem letu smo gledali skozi okno in kričali ob prav lepih raketah: “iiiiiiiiii, glej tja, glej tja”. 

in tara… od leta 2009 do zdaj… sama mama s tremi otroci… pardon z dvema, Tavelika je vedno na Dunaju za vsake počitnice pri očetu, prvo samsko novo leto je bilo zelo grozno, potem manj grozno, letošnje pa sploh  ni bilo čisto nič grozno 

***

In ve čem je štos? Ne pričakujte od drugih, da vas bodo zabavali! Bodite vedno in povsod tu in zdaj in iščite najboljšo misel, ki jo lahko najdete v tem trenutku. Še tako lepa zabava ne bo pomirila nemira v vašem srcu. In še tako bučne petarde ne bodo uničile miru in hvaležnosti, če je v vašem srcu.

Želim vam čimveč miru in sprave s samim seboj! 

Aja, sploh nisem povedala, kako smo praznovali… eee dopoldan sta bila Tamaučka zunaj, jaz pa sem pospravljala stanovanje. Pravzaprav sta bila zunaj dokler je bilo svetlo. Nekaj sta jamrala, da bi šla na šolsko igrišče, ker da je tam žurka. Pa sem rekla, da bomo šli samo skupaj ven, ker ne pustim, da bi šla “na fronto” sama.

No, potem je bilo kasneje… vedno bolj so streljali… mi smo imeli prečudovito večerjo, naredila sem palačinke. Potem pa sta onadva gledala televizijo, jaz pa sem šla meditirat. Se “zbudim” pet minut pred polnočjo, tečem k otrokoma, najdemo prvi kanal, kjer upamo, da bodo odštevali, bila je Jasna Kuljaj, lupčkali so se… in prišli do Alfija Nipiča in potem smo šteli skupaj: deset devet osem sedem šest pet štiri tri dva ena srečno novo leto!!!!!

In… čez pet minut smo šli spat. Še prej smo se pogovarjali o tem, kaj si želimo v novem letu. Potem je poklical še njun papi. In… lahko noč v novo leto. <3

31.december 2011