Anketa

Stala sem z Godrnjavčkom v pomladnem popoldnevu leta 2000 na Favoritenstrasse v desetem dunajskem becirku. Delala sva anketo na coni pešcev (Fussgaengerzone). Anketa je bila v okviru tečaja in ni bila za noben produkt, kar so morda mislili slučajni anketiranci. Zato so se naju izogibali (tako kot se jaz zdaj izogibam tistim, ki me na cesti novačijo za Unicef, Štiri tačke itd).

V glavnem, anketo sva delala v okviru tečaja, kar je bila praktična vaja, ugotoviti, na kakšni vibraciji (v kakšnem razpoloženju) so ljudje. Vedno smo šli v dvojicah ven, zato, da smo en drugega kontrolirali, si pomagali itd.

Takrat sva midva z Godrnjavčkom že hodila, niti v sanjah si pa nisva predstavljala, kakšna prihodnost naju čaka (da se bova poročila, imela dva otroka in se čez pet let ločila).  

V glavnem… Za dve vprašanji točno vem, kaj sta bili. Prvo je bilo: “Kdaj ste bili zadnjič pri frizerju?” in drugo “Kdaj ste bili zadnjič na dopustu”.

Bilo je več vprašanj, a zapomnila sem si samo ti dve. V glavnem, ko so ljudje ugotovili, da jim nič ne prodajava, da se samo pogovarjava z njimi, so se sprostili in se razgovorili in nekateri bi kar razlagali in razlagali, kdaj so bili zadnjič pri frizerju in kje vse so bili na dopustu. itd. In potem, ko sva midva rekla: “Hvala, to je vse”,  so bili kar malo razočarani…

Midva sva pa rabila samo nekaj odgovorov, saj sva lahko kmalu ugotovila “kje na čustveni lestvici” je kdo. Večina ljudi je bilo v “strahu” ali v “dolgčasu”.

No… ampak to pišem zaradi najinega pogovora. Delala sva tudi drug na drugem. Jaz sem spraševala njega in on mene.

In jaz vprašam njega, kdaj je bil zadnjič na dopustu in mi žalostno reče, da se ne spomni kdaj, pred desetimi leti ali kdaj. Jaz sem bila ko sem živela v domovini navajena vsako leto hoditi na morje in je bilo to zame tako samoumevno kot to, da se Sava v Beogradu zliva v Donavo.

In potem mi je bilo žal zanj. Čeprav tudi jaz takrat vsaj pet let nisem bila nikje na dopustu…